Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vse več raziskav na področju medicine in drugih naravoslovnih znanosti se ukvarja s posameznimi čebeljimi pridelki in na novo odkriva in potrjuje njihove pozitivne učinke pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšno vlogo ima apiterapija oziroma zdravljenje s čebeljimi pridelki med slovenskimi čebelarji. Pri tem smo se osredotočili na njihove dosedanje izkušnje z uporabo čebeljih pridelkov ter pridobili stališča čebelarjev glede apiterapije in njene umestitve med ostale oblike zdravljenja. Vprašalnik, ki ga je izpolnilo 90 čebelarjev oziroma čebelark, je bil objavljen tudi na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Rezultati so pokazali, da slovenski čebelarji v največji meri uporabljajo čebelje pridelke v preventivne namene (74%). Med čebeljimi pridelki je največ čebelarjev zaznalo pozitivne učinke na zdravje pri propolisu (96%), nekaj manj pri medu (94%), temu pa sta sledila cvetni prah (83%) in matični mleček (61%). Razlik med čebelarji člani in nečlani čebelarskih društev z našo statistično analizo nismo zaznali. Slovenski čebelarji imajo mnogo znanja in izkušenj s preventivno in terapevtsko uporabo čebeljih pridelkov, s čimer lahko veliko pripomorejo pri usmerjanju prihodnjih raziskav na področju uporabe apiterapije tudi v uradni medicini.
Ključne besede: apiterapija, čebelarji, čebelji pridelki, preventiva
Objavljeno v DKUM: 01.09.2015; Ogledov: 2055; Prenosov: 509
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Raziskava zajema ekonomsko analizo osnovnih čebeljih pridelkov: med, cvetni prah, propolis in matični mleček. V ta namen je bil v prvi vrsti razvit simulacijski model z upoštevanimi ustreznimi tehnološkimi podatki za posamezni čebelji pridelek. Model, kot orodje za pomoč pri odločanju čebelarju, je namenjen oceni ekonomsko upravičene ali donosnejše: 1. grosistične prodaje pridelkov in 2. neposredne prodaje potrošnikom. Uporabljene metode v raziskavi so bile naslednje: simulacijsko modeliranje, kalkulacija skupnih stroškov in kalkulacija pokritja. Rezultati analize so pokazali, da je prodaja osnovnih čebeljih pridelkov neposredno potrošnikom ekonomsko donosnejša od grosistične prodaje. V nadaljevanju rezultati kažejo, da je pridelava čebeljih pridelkov ekonomsko upravičena, saj je vrednost koeficienta ekonomičnosti pri vseh pridelkih (razen pri medu pri predvidenem pridelku 10 kg/panj) višja od vrednosti 1,00. Analiza je pokazala, da je z ekonomskega vidika najdonosnejša pridelava cvetnega prahu za neposredno obliko prodaje, saj so skupni prihodki cvetnega prahu dosegli vrednost 90.000,00 €, vrednost finančnega rezultata znaša 82.638,90 €, koeficient ekonomičnosti pa je dosegel vrednost 12,23. Na drugi strani je najmanj donosno za čebelarja pridelovanje medu pri predvidenem pridelku 10 kg/panj in za grosistično obliko prodaje, saj koeficient ekonomičnosti znaša le 0,74. Prav tako je analiza pokazala, da je skupno pokritje pri neposredni prodaji višje kot pri grosistični.
Ključne besede: čebelji pridelki/ simulacijski model/ kalkulacija/ grosistična prodaja / neposredna prodaja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 2932; Prenosov: 433
Celotno besedilo (1,26 MB)