1. Trajnostne rešitve za problematiko upada čebel in inovativni pristopiMaša Simonič, 2023, magistrsko delo Opis: V zadnjih nekaj desetletjih je tehnologija spremenila naš svet, naš način življenja, način, kako delamo, načine razmišljanja in na koncu zaznavanje nas samih in našega okolja. Kako tehnologija raste, uspeva in cveti, je usklajeno z normami, vrednotami in prepričanji. Tako kot si dandanes ne znamo predstavljati sveta brez tehnologije, si ga ne moremo predstavljati brez čebel. Čebele predstavljajo ključni del našega okolja in so glavne opraševalke cvetočih rastlin. Z opraševanjem ohranjajo rastlinske vrste, od teh pa je odvisno življenje ljudi in živali. Čebele so pravzaprav ključni del našega življenja, zato sta razumevanje in zaščita čebel ključna za zdravje našega planeta.
V teoretičnem delu smo se poglobili v problem upada števila čebel in njihove nenadomestljivosti tako za ljudi kot tudi za okolje. Na začetku je predstavljenih nekaj osnovnih pojmov s področja inovacij. V povezavi s tem smo se osredotočili tudi na družbeno odgovornost; družbeno odgovorni smo takrat, ko delujemo trajnostno. Trajnostno delujemo, ko upoštevamo potrebe današnje družbe in pri tem pazimo, da ne ogrožamo prihodnjih generacij. Poglobili smo se v trajnostno naravnanost in ustvarjalno razmišljanje, saj praktični del naloge temelji prav na tem. Na koncu teoretičnega dela smo podrobno opisali Debonovo metodo šestih klobukov, ki je bila vodilo naše delavnice s čebelarji s Štajerske. Z analizo literature in v nadaljevanju s praktičnim delom smo želeli prikazati uporabnost metode, ki spodbuja ustvarjalno razmišljanje.
V praktičnem delu naloge smo se osredotočili na predstavitev čebel in umetnih čebeljih prototipov. Izpostavili smo prednosti in slabosti robotskih prototipov ter njihov vpliv na nas in naše okolje. Ker se hitrost upada čebel ne zmanjšuje, smo se poglobili v iskanje vzrokov, zakaj je od leta 2006 zaznan tolikšen upad teh opraševalk. Močno smo poudarili čebele in njihov pomen za nas ter opisali škodo, ki jo lahko povzroči upad čebel. Na koncu je opisana delavnica s čebelarji, ki smo jo izvedli julija 2022. Delavnico s čebelarji smo izvedli s pomočjo Debonove metode in tako s sodelujočimi razvili razpravo, ki je bila usmerjena na eno temo (ločevali smo informacije od ustvarjalnosti, čustva od logike itn.).
Rezultati delavnice so pokazali, da smo Slovenci v ospredju v reševanju problematike upada čebel. Medtem ko se v tujini zatekajo k tehnologiji in tovrstnim rešitvam, se v Sloveniji s problemi soočamo na okolju prijazen način. Dejstvo je, da število čebel upada, ampak to je predvsem odvisno od nas, ljudi, in od našega ravnanja z okoljem in z vsem, kar nas obdaja.
V nalogi poudarjamo tudi trajnost – zavedati se namreč moramo svojih dejanj in posledic, ki jim sledijo. Truditi se moramo za svet, v katerem naša dejanja utirajo pot za boljši jutri. Skupaj lahko pustimo boljši svet za generacije, ki prihajajo za nami.
Ključne besede: metoda šestih klobukov, trajnostni razvoj, ustvarjalno razmišljanje, inovacije, čebele, robotski prototip
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 304; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (1,66 MB) |
2. Rad bi čebelaril : zbirka nasvetov za vse, ki se odločate za prvi panjAndreja Primec, Pika Cvikl, Ana Grilc, Matic Jan Gradišnik, Dominik Klinc, Jure Markovič, Aljaž Močnik, Alja Nedelko, Nelej Potočnik, Mihael Močnik, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Opis: Vloga in pomen čebel je v današnjem času neprecenljiva, zato je Generalna skupščina Združenih narodov decembra 2018 na pobudo Slovenije povsem upravičeno razglasila 20. maj za Svetovni dan čebel. Priročnik Rad bi čebelaril je rezultat projekta, izbranega na Javnem razpisu »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2018«, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V njej so zbrani nasveti, ki bodočim čebelarjem pomagajo pri odločitvi, ali pričeti s čebelarjenjem ali ne. Avtorji odgovarjajo na običajna začetniška vprašanja: kako se lotiti čebelarjenja, kje pridobiti ustrezno znanje, katero opremo je treba pridobiti, koliko znaša začetna investicija, katera opravila vključuje čebelarjenje, koliko časa je treba nameniti čebelarjenju, kdo so člani čebelje družine, kako poskrbeti za zdravje čebel, kaj v storiti v primeru alergije na čebelji strup in številna druga. Dodana so tudi navodila za registracijo čebelarske dejavnosti in izračun realne cene medu. Pri delu s čebelami smo v stiku z naravo, kar prinaša ugodne psihofizične učinke, čebelji pridelki razveseljujejo skozi vse leto. Čebelarjenje je lahko pridobitna dejavnost, lahko pa konjiček za kakovostno preživljanje prostega časa, ki zahteva določeno znanje in vztrajnost, predvsem pa odgovornost. In prav to je osrednje sporočilo priročnika Rad bi čebelaril. S čebelarjenjem praviloma ne moreš obogateti, lahko pa neznansko uživaš.
Ključne besede: čebelnjaki, pripomočki, čebele, čebelni proizvodi, trženje, apiterapija, terminologija, projekti, vprašanja in odgovori
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 19
 Povezava na celotno besedilo |
3. Oblikovanje prenosljivega modularnega čebeljega panja : magistrsko deloJana Kučej, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je osredotočeno na oblikovanje prenosljivega modularnega panja. Panja, ki bo ugoden za življenje čebel, ga bo možno prestaviti z ene lokacije na drugo in bo lahko stal sam ali v kombinaciji z več enotami. Metodologija razvoja izdelka najprej zajema teorijo o osnovah čebel, pregledu panjev in proučevanju zahtev. Sledi koncipiranje izdelka z iskanjem rešitev, nato snovanje izdelka s pomočjo 3D-modeliranja. Rešitev je na koncu predstavljena in vizualizirana s pomočjo renderjev. Priložena so tudi navodila za sestavo elementov panja.
Ključne besede: čebele, panj, prenosljivost, modularnost, produktno oblikovanje
Objavljeno v DKUM: 08.01.2021; Ogledov: 1037; Prenosov: 211
Celotno besedilo (117,19 MB) |
4. VGRAJEN SISTEM ZA ODDALJENO SPREMLJANJE ČEBELJEGA PANJANejc Robnik, 2014, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je zasnovati vgrajen sistem, ki bo omogočal oddaljeno preverjanje stanja čebeljega panja na osnovi merjenja faktorjev, kot so teža, temperatura, vlaga, aktivnost, frekvenca in amplituda brnenja; po določenem času pa tudi analitično določanje faktorjev stanja na podlagi statistične obdelave.
Sistem bo sestavljen iz petih modulov, in sicer: Določanje temperature in vlage bo zasnovano na podlagi senzorja temperature in vlage; teža na podlagi Wheatstonovega mostička, katerega signal bo ojačen z diferenčnim ojačevalnikom; frekvenca in amplituda brnenja na podlagi mikrofonskega vezja z dovolj velikim ojačenjem, podatki pa se bodo prenašali na strežnik ali k lastniku panja preko GSM omrežja. Ves sistem bo koordiniral mikrokrmilnik podjetja Atmel. Na osnovi vseh teh podatkov bomo lahko natančno določili stanje čebeljega panja in lastnika opozorili na morebitne probleme v njem.
Sistem smo zasnovali s pomočjo različnih programskih paketov. Program mikrokrmilnika smo zasnovali s programskim okoljem Atmel Studio, sámo vezje pa je bilo načrtovano v programu Eagle. Uporabili smo tudi program RealTerm, s katerim smo preko serijske komunikacije komunicirali z mikrokrmilnikom in preverjali pravilnost izvajanja programske kode.
Ključne besede: vgrajen, sistem, oddaljenost, spremljanje, čebele, panj
Objavljeno v DKUM: 19.02.2015; Ogledov: 1575; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,58 MB) |
5. Pomori čebel v Sloveniji leta 2011 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMihael Žnidaršič, 2012, diplomsko delo Opis: Čebele so pomemben del našega okolja. Brez njihove najpomembnejše vloge, opraševanja, bi najverjetneje ostali brez hrane. Pesticide v kmetijstvu uporabljamo za zaščito rastlin kot zaščitna sredstva pred boleznimi in škodljivci. Ob veliki in nenadzorovani ter nepravilni rabi so lahko usodni tako za rastline in živali kot tudi za zdravje ljudi. Vrsta pesticidov so neonikotinoidi, ki lahko škodljivo vplivajo tudi na žuželke, med katere prištevamo tudi čebele.
Pomori čebel v letu 2011 v Sloveniji so bili posledica uporabe neonikotinoidov. Rezultati analiz semen koruze, rastlin oljne ogrščice, cvetnega prahu in mrtvih čebel so pokazali, da je bil vzrok pomora čebel klotianidin, skupaj s součinkovanjem še drugih sredstev za zaščito semen in spleta posebnih okoliščin. V Sloveniji imamo celovito urejeno področje prometa, prodaje in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki so skladni tudi z zakonodajo in priporočili Evropske unije. Pristojni organi so odgovorni za zagotavljanja varnosti hrane, zaščite živali in ljudi. Njihova naloga je tudi preprečevanje in preventivno delovanje, preden do pomorov čebel sploh pride. Pred letom 2011 smo v Sloveniji, glede na pretekle izkušnje, sprejeli veliko koristnih ukrepov, povezanih z izobraževanjem in seznanjanjem uporabnikov pesticidov, prodajalcev, kmetov in čebelarjev. Kljub temu smo bili leta 2011 priča ponovnemu pomoru čebel.
Zavedati se moramo, da je uspešnost ukrepov odvisna od pravilne uporabe in nadzora nad pesticidi. Pomori čebel v letu 2011 so pokazali, da bo potrebno področje uporabe posameznih fitofarmacevtskih sredstev še dodatno urediti in poostriti tudi nadzor nad njihovo uporabo.
Ključne besede: čebele, čebelarstvo, pomori, pesticidi, fitofarmacevtski pripravki, ekološka kriminaliteta, preprečevanje, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.05.2012; Ogledov: 2443; Prenosov: 365
Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. REŠEVANJE ČEBELARSTVA V LJUBLJANSKI KOTLINIRobert Vujanović, 2009, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno trenutno stanje čebelarstva v Sloveniji in problematike, s katerimi se soočajo čebelarji v današnjem času. V tem delu so predstavljeni podatki o čebelah, o avtohtoni vrsti Kranjski čebeli, ter bolezni, ki jih pestijo skozi vse letne čase.
V raziskovalnem delu sem izvedel in analiziral anketo med čebelarji v Ljubljanski kotlini. Kot raziskovalni instrument sem torej uporabil anketni vprašalnik, s katerim sem pridobil mnenja anketirancev o tem, katere bolezni so najbolj prizadele njihove čebele, s katerim sredstvom so zatirali pršico varojo, zakaj so se odločili za to sredstvo in koliko je bilo učinkovito, kako bi lahko zmanjšali pomore čebel, s katerimi ukrepi bi država lahko pomagala ter kako so zadovoljni z delom veterinarjev in čebelarske svetovalne službe.
Cilj diplomske naloge je bil na podlagi analize odgovorov na anketni vprašalnik, ki sem jo opravili v programu MS Excel, ugotoviti, kaj je bil vzrok za pomor čebeljih družin v Ljubljanski kotlini, s poudarkom na zajedavski pršici varoji.
V zaključku diplomskega dela so podane ugotovitve in povzetki rezultatov raziskovalnega dela.
Ključne besede: čebele, čebelarstvo, varoja, pomori čebel, fitofarmacevtska sredstva (FFS)
Objavljeno v DKUM: 30.09.2009; Ogledov: 3486; Prenosov: 396
Celotno besedilo (629,58 KB) |
