| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoznavanje čebele - projektno delo v vrtcu : diplomsko delo
Nastja Božič, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Spoznavanje čebele – projektno delo v vrtcu« temelji na izvedbi projekta, s katerim smo predšolskim otrokom v vrtcu Pod gradom, starim od 2 do 4 leta, približali življenje in svet čebel ter ostalih žuželk. V teoretičnem delu smo predstavili življenje čebele, čebelo kranjsko sivko, opraševanje in domovanja. Življenje čebel smo podrobno opisali, spoznali čebelje pridelke ter se dotaknili ukrepanja ob čebeljem piku in varnosti v okolju, kjer so pomembni tudi drugi opraševalci. V empiričnem delu smo otrokom temo predstavili v okviru naravoslovnih dejavnosti, ki so se prepletala z drugimi področji kurikuluma. Seznanili smo jih s pomembnostjo čebel ter jih spodbudili k razmišljanju o možnih posledicah brez njih. Razumevanje in njihovo osvojeno znanje smo preverili z intervjuji, 10 otrok iz dveh različnih skupin pa smo še vključili v sestavljen vprašalnik, ki smo ga uporabili na začetku, v sredini ter na koncu projekta. S tem smo si pomagali pri evalvaciji projekta, ki je trajal dobrih deset mesecev. Ugotovili smo, da je otrokom način dela zelo ustrezal, saj so rezultati pokazali nadpovprečno uspešnost. Pokazalo se je, da so pridobili bogate konkretne izkušnje in izboljšali svoje znanje o pomembnosti opraševalcev. Skozi projekt so razvili spoštljiv odnos do narave in postali samozavestnejši pri reševanju naravoslovnih problemov.
Ključne besede: čebela, opraševalci, projekt, narava, vrtec
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 730; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (8,69 MB)

2.
Dejavnost opraševalcev na jagodnjaku Fragaria x ananassa duch. sorte 'lia' ter vedenjski repertoar medonosne čebele : magistrsko delo
Martina Lovrec, 2021, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo dejavnost opraševalcev na jagodnjaku Fragaria x ananassa Duch. sorte 'Lia' ter opazovali vedenjski repertoar medonosne čebele. Zanimali sta nas dejavnost in pestrost opraševalcev glede na del dneva, temperaturo, vremenske razmere ter gostoto opraševalcev glede na število cvetov v dveh nasadih jagod. Beležili smo tudi frekvenco opraševanja ter vedenje medonosne čebele na cvetovih. V obeh nasadih je bil najpogostejši opraševalec medonosna čebela, sledijo dvokrilci in čebele samotarke, v manjšem deležu pa se pojavljajo tudi ostali opraševalci. Dejavnost opraševalcev je bila čez dan različna, na kar so vplivali vremenski pogoji, predvsem temperatura. Medonosna čebela je bila najbolj aktivna sredi dneva ob sončnem vremenu, brez dežja. Medtem ko so bili čmrlji in dvokrilci bolj dejavni zjutraj in zvečer. Pri ostalih opraševalcih je bila dejavnost glede na del dneva podobna. Gostota opraševalcev se ni bistveno razlikovala glede na število cvetov. Povprečna hitrost opraševanja pri medonosni čebeli je bila 7,1 cvetov/min. Čebele izkazujejo podoben vedenjski repertoar na pobranih in nepobranih cvetovih, le da se na nepobranih cvetovih zadržujejo dlje časa. Prav tako nismo ugotovili vedenjskih razlik med čebelami s polnimi in praznimi koški, le to da so se čebele s polnimi koški v povprečju hitreje premikale po cvetu. Uspešnost opraševanja s pomočjo letečih opraševalcev je bila kar za 52 % večja.
Ključne besede: opraševanje, divji opraševalci, medonosna čebela, jagodnjak 'Lia'
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 868; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

3.
Pestrost opraševalcev v ekološkem nasadu jablan
Ana Štuhec, 2021, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu smo aprila 2019 raziskovali pestrost čebel v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor na sorti 'Topaz'. Ob ugotavljanju pestrosti smo merili še številčnost čebel in njihovo aktivnost v neposredni povezavi z vremenskimi okoliščinami. Vzorčenje smo opravljali tri zaporedne dneve s pomočjo lovljenja v plastične vrečke, v dveh 90-minutnih intervalih na dan med 9.00 in 16.00 uro. Hkrati nas je zanimalo tudi, ali čebele pritegne specifična barva, za kar smo se poslužili metode lovljenja z barvnimi krožniki. Rezultati raziskave so pokazali, da je številčno prevladovala medonosna čebela (Apis mellifera), skoraj enakovreden delež opraševanja pa so predstavljale tudi divje čebele. Temperatura zraka ni pokazala večjega vpliva na številčnost čebel. Rumena barva je bila za čebele najzanimivejša. V vabe te barve se je ulovilo največje število opraševalcev in največje število različnih vrst čebel.
Ključne besede: opraševanje, divji opraševalci, jablana, medonosna čebela
Objavljeno v DKUM: 05.03.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Dejavnost opraševalcev pri jagodnjaku (Fragaria x ananassa Duch.)
Klementina Jelen, 2019, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu smo ugotavljali pestrost opraševalcev na jagodah (Fragaria × ananassa Duch.) ter pomen medonosne čebele in divjih opraševalcev pri opraševanju jagod. Popis opraševalcev je potekal v nasadu jagod, pokritem s plastično folijo, leta 2018 v kraju Zrkovci v bližini Maribora. Poleg ugotavljanja pestrosti smo merili tudi hitrost opraševanja, ki se nanaša na število cvetov, ki jih opraševalec obišče v času 30 sekund. Rezultati raziskovanja so pokazali, da je najpogostejši opraševalec jagode medonosna čebela. Preostali opraševalci (čmrlji, muhe trepetavke, dvokrilci in drugi opraševalci) so bili zastopani v manjših deležih. Dejavnost opraševalcev se je preko dneva pri posameznih skupinah opraševalcev razlikovala; medonosna čebela je bila najbolj aktivna v osrednjem delu dneva, aktivnost čmrljev je bila največja pozno dopoldan in pozno popoldan, dvokrilci pa so bili najbolj aktivni v jutranjih urah. Vreme je vplivalo na število in dejavnost opraševalcev ter hitrost opraševanja. Oddaljenost od roba rastlinjaka, opazovalni dan ter ura opazovanja so imeli vpliv na število in dejavnost določenih opraševalcev. Večji delež čebel je bil v sredinskih oziroma osrednjih rastlinjakih (tunelih), večji delež muh trepetavk, dvokrilcev in drugih opraševalcev pa v robnih rastlinjakih.
Ključne besede: opraševanje, medonosna čebela, divji opraševalci, jagodnjak
Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 1509; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
MATIČNI MLEČEK MOŽNOSTI ZA TOPIKALNO UPORABO
Klavdija Plohl, 2016, magistrsko delo

Opis: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Ključne besede: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 3679; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

6.
PREGOVORI O ČEBELI IN MEDU
Damjana Cvetko, 2016, diplomsko delo

Opis: Čebele je preprosto ljudstvo od nekdaj cenilo zaradi medu in voska ter pozitivnih lastnosti (delavnost, gospodarnost, nesebičnost), ki jih je skupaj z medom spretno vpletlo v pregovore. Slednji so predmet raziskovanja paremiologije, etnologije, jezikoslovja in slovstvene folkloristike. Posledica različnih vidikov raziskovanja so različne definicije pregovorov. Poseben odnos slovenskega človeka do čebele se kaže tako v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija) kot tudi v zunajjezikovni dejanskosti (panjske končnice, čebelnjak). Motivacija za pregovore s sestavinama čebela in med izhaja iz življenja čebel, čebelarjenja in lastnosti medu. Pregovori so torej odsev kmečkega sveta, ki hkrati odražajo razmišljanje, verovanje, védenje, vrednote in prepričanje preteklega časa. Slovenski prednik je bil tesno povezan z naravo in katoliško vero, kar je vidno zlasti pri vremenskih pregovorih (čebela, med). Sporočilo pregovorov je preoblikovano v poetično obliko. Gradniki slednje pa so zlasti: rima, asonanca, hiperbola, elipsa, metafora in primera. Glede notranje strukture prevladujejo primerjalni pregovori, medtem ko so oziralni pregovori prevladujoči z vidika zunanje strukture.
Ključne besede: Pregovor, paremiologija, etnologija, čebela, med, rima, metafora, hiperbola, elipsa.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 4178; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Palinološka analiza in primerjava peloda jesenske paše domače čebele (Apis mellifera) na različnih lokacijah Prekmurja
Lea Dominko, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil analizirati in medsebojno primerjati vzorce peloda jesenske paše domače čebele iz različnih lokacij, izbranih v regiji Prekmurje. Izbrane lokacije so bile Dokležovje, Dobrovnik in Prosečka vas. Pelod smo na vseh lokacijah pobirali v istem časovnem obdobju, in sicer od 1. 9. do 30. 9. 2016. Pobranega smo zamrznili, posušili in shranili do analize. Hkrati s pobiranjem vzorcev smo po vseh lokacijah v radiju petih kilometrov od stojišča čebelnjaka popisovali rastline. Pri mikroskopski analizi peloda sta nas zanimala predvsem vrstna sestava vzorcev in deleži posameznih pelodnih vrst v vzorcih. Iz rezultatov smo lahko razbrali atraktivnost posamezne jeseni cvetoče rastline za čebele, vsakemu vzorcu pa smo določili tudi Shannon-Weaverjev diverzitetni indeks in indeks vrstne poravnanosti. Rezultati so lahko odlično vodilo pri izbiri lokacije stojišča čebelnjaka v Prekmurju. Ugotovili smo, da so se vzorci v določenem obsegu vrstno prekrivali. Deleži posameznih vrst peloda so se od lokacije do lokacije razlikovali, v vseh vzorcih pa smo opazili prevlado pelodnih zrn navadne ajde (Fagopyrum esculentum) in rumene gorjušice (Sinapis arvensis). Čebelam najatraktivnejše vrste rastlin so bile, poleg navedenih dveh, še plazeča detelja (Trifolium repens), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), polajeva materina dušica (Thymus pulegioides), navadni potrošnik (Cichorium intybus) in navadni regrat (Taraxacum officinale). Na podlagi vseh zbranih rezultatov in vrednosti obeh indeksov smo ugotovili, da je bila v času našega vzorčenja peloda najprimernejša lokacija za postavitev čebelnjaka Prosečka vas.
Ključne besede: domača čebela, Apis mellifera, pelod, analiza peloda, vrstna sestava peloda, deleži posameznih vrst peloda, Shannon-Weaverjev indeks, indeks vrstne poravnanosti, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1452; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

8.
Poznosezonska bera pri domači čebeli (Apis mellifera) in pri čmrljih (Bombus)
Tadej Törnar, 2015, diplomsko delo

Opis: Najpogostejši opraševalci žužkocvetnih rastlin so domače čebele (Apis mellifera), ki jih navadno gojimo v panjih. Zelo pomembni in ogroženi opraševalci žužkocvetnih rastlin so tudi čmrlji (Bombus). Čebele in čmrlji skozi leto nabirajo nektar, pelod ter nekatere rastlinske izločke, ki vsebujejo sladkorje, kot hrano za odrasle osebke kot tudi za zarod ter za preživetje celotne čebelje kolonije v dolgotrajnejših zimskih obdobjih. Vsak med nima hranilne vrednosti oz. je za čebele kot hrana včasih nedostopen. Naravni med lahko pod določenimi pogoji kristalizira, nekatere vrste prej, druge pozneje in ga v taki obliki čebele ne morejo zaužiti. Tako lahko čebele pozimi stradajo, kljub obilici nabranih zalog hrane. Zato je za obstoj čebelje kolonije izjemnega pomena kakšen tip medičine čebele delavke naberejo v pozni vegetacijski sezoni. V pozni vegetacijski sezoni opraševalci nimajo veliko možnosti za nabiranje zimske zaloge hrane. Zato se v tem obdobju čebelarji zanašajo na obilno cvetenje nekaterih rastlinskih vrst, ki pa so z naravovarstvenega vidika lahko zelo problematične. Pri tem imamo v mislih invazivne tujerodne vrste. V poznem letnem času za čebele pomemben vir hrane predstavljajo tudi nekatere kultivirane vrste. Pri poznosezonskih vrstah pa se lahko dogaja, da med takih rastlin hitro kristalizira in je s tem neprimeren za zimsko zalogo hrane čebelam. Mnoge invazivne vrste, kot sta žlezava nedotika in orjaška zlata rozga, izrazito siromašita biodiverziteto tako na ravni flore kot tudi habitatov. Ker pa gre za pomemben vir hrane za čebele in čmrlje, želimo v tej nalogi ugotoviti, katero rastlinsko vrsto čebele in čmrlji v poznem jesenskem času najpogosteje obiskujejo. Prav tako nas je zanimalo, ali čebele in čmrlji raje nabirajo hrano na gozdnih ali na odprtih površinah. Popisi čebel in čmrljev so se izvajali na štirih različnih lokalitetah ob treh različnih dnevnih časih (dopoldne, opoldne in popoldne). Ker so tudi čmrlji pomembni opraševalci v našem okolju, smo v našo študijo vključili tudi te vrste. Evidentiranih je bilo sedem vrst čmrljev na območju popisov, ki smo jih v tej študiji tudi podrobneje predstavili.
Ključne besede: domača čebela, Apis mellifera, čmrlji, Bombus, orjaška zlata rozga, žlezava nedotika, ajda, bršljan, opraševalci, med, poznosezonska bera, invazivne tujerodne rastline
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 1562; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

9.
ČEBELARSTVO V KONTEKSTU PREDMETA SPOZNAVANJE OKOLJA NA PODROČJU PRLEKIJE
Lidija Lukačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čebelarstvo v kontekstu predmeta spoznavanje okolja na področju Prlekije opredeljuje čebelarstvo, njegove značilnosti, zgodovino razvoja čebelarjenja in biološke značilnosti čebele. V teoretičnem delu je poleg naštetega podrobneje predstavljen še predmet spoznavanje okolja ter cilji in vsebine, povezane s čebelarstvom. Nekaj besed smo namenili še spoznanjem priznanega psihologa Jeana Piageta. V empiričnem delu smo ugotavljali, v kolikšni meri učitelji, če sploh, vključujejo temo čebelarstvo v pouk spoznavanja okolja. Prav tako smo proučili, kakšno mnenje imajo učitelji o pomembnosti čebelarstva za učence, kateri razred in kakšen način obravnave te teme se jim zdi najbolj primeren, ter v kolikšni meri učitelji poznajo čebelarske pojme. Pri tem so nas zanimale razlike med učitelji v spolu, izobrazbi, starosti in stratumu šole. Ugotavljali smo tudi, na katerih osnovnih šolah izmed devetih vključenih v anketiranje se izvaja čebelarski krožek. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: čebelarstvo, čebelarski krožek, kranjska čebela, nacionalni učni načrt, spoznavanje okolja
Objavljeno v DKUM: 11.02.2010; Ogledov: 2373; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici