1. Uporaba pikratne metode za določitev vsebnosti cianida v koščicah češenj, ringlojev in sliv : magistrsko deloLuka Grgurič, 2023, magistrsko delo Opis: Cianogeni glikozidi so prisotni v vsaj 2.500 taksonomskih skupinah različnih rastlinskih družin, ki vključujejo številne gospodarsko pomembne sadne vrste. Koncentrirajo se v semenih plodov in lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ker se pri hidrolizi sprošča cianid. V naši raziskavi smo s pikratno metodo določili vsebnost skupnega cianida v koščicah češenj (Prunus avium L.), sliv (Prunus domestica L.) in ringlojev (Prunus domestica subsp. italica (Borkh.) Gams). Najnižjo vsebnost (19,6 µg/g) smo izmerili v koščicah akcesije češnje R x L 98 in najvišjo (310 µg/g) v akcesiji ringloja 6319. Znatne razlike v vsebnosti cianida smo zabeležili tudi znotraj sadnih vrst s koeficienti variacije 56,9 % pri češnjah, 54,4 % pri slivah in 30,5 % pri ringlojih. Primerjava srednjih vrednosti sadnih vrst je pokazala, da je vsebnost cianida v koščicah ringlojev statistično značilno višja kot v koščicah sliv in češenj.
Ključne besede: cianid, koščice, češnje, ringloji, slive, pikratna metoda
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 695; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (1,78 MB) |
2. |
3. Foliarna aplikacija različnih pripravkov za preprečevanje pokanja češenjNeža Slovša, 2020, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela smo izvedli poskus preprečevanja pokanja češenj v nasadu sorte 'Regina', cepljene na podlago Gisela 5, na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor. Poskus je zajemal pet obravnavanj, sestavljenih iz foliarne aplikacije pripravkov proti pokanju in prepihovanju krošenj po dežju. Prvo obravnavanje: program Karsia (Amilox, Calmax, Nu-film), drugo obravnavanje: program Metrob 1 (Cirkon, Siliplant univerzalni), tretje obravnavanje: program Metrob 2 (Butalon, Betazyme), četrto obravnavanje: prepihovanje krošenj ter peto obravnavanje: kontrola (brez ukrepov). Ob obiranju smo vrednotili količino in kakovost pridelka ter analizirali čvrstost plodov, topno suho snov, vsebnost skupnih titracijskih kislin ter ugotavljali vpliv ukrepov na delež tržnih plodov, s poudarkom na pokanju. Rezultati so pokazali, da sta prepihovanje krošenj ter program Metrob 2 (Butalon in Betazyme) imela največji učinek proti pokanju plodov, medtem ko je imela izvedba programa Karsia (Amilox, Calmax, Nu-film) za posledico pozitiven vpliv na debelino in maso plodov (kombiniran vpliv oveska in pripravkov), ni pa imelo velikega vpliva proti pokanju plodov.
Ključne besede: češnje, pridelek, pokanje, kakovost
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 949; Prenosov: 75
Celotno besedilo (270,81 KB) |
4. VPLIV SESTAVE GOJIŠČA NA USPEŠNOST KORENINJENJA PODLAGE ČEŠNJE GISELA 5 V IN VITRO RAZMERAHAndreja Plohl, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V poskusu, ki smo ga opravljali od junija 2009 do junija 2011 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, smo želeli sestaviti optimalno gojišče za uspešno koreninjenje podlage Gisela 5 v in vitro razmerah. Kot izhodiščni material smo uporabili poganjke, ki so že rasli in vitro. Najprej smo namnožili 175 poganjkov, ki smo jih prenesli na različna gojišča za koreninjenje. Lepo razvite in zdrave poganjke smo prestavili na sedem gojišč za koreninjenje (K1, K2, K3, K4, K5, K6, K7), ki so vsebovala osnovno gojišče MS z vitamini v različnih koncentracijah, saharozo in različne koncentracije rastnih regulatorjev iz skupine avksinov (IBA in NAA). Kot najboljše se je izkazalo gojišče K5 z 0,5 mg/l IBA, na katerem je koreninilo 71,43 % rastlin. Najslabše pa je bilo gojišče K4 s 3,48 mg/l IBA, na katerem je koreninilo 8,33 % rastlin. Rastline, ki so koreninile, smo presadili v substrat in jih dali aklimatizirat v meglilno komoro v rastlinjak in rastno komoro v laboratoriju. Kot boljša se je izkazala aklimatizacija v meglilni komori v rastlinjaku.
Ključne besede: češnje, in vitro razmnoževanje, koreninjenje, gojišče, Gisela 5
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1339; Prenosov: 115
Celotno besedilo (833,65 KB) |
5. |
6. |
7. VPLIV UPORABE RASTNIH HORMONOV V RAZLIČNIH RAZVOJNIH FAZAH PLODOV NA KOLIČINO IN KAKOVOST PRIDELKA ČEŠNJE (Prunus avium L.)David Pelc, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik spremljali vpliv uporabe rastnih hormonov v različnih razvojnih fazah plodov na količino in kakovost pridelka češnje (Prunus avium L.). Namen poskusa je bil ugotoviti, ali rastni hormoni (avksini, citokinini) lahko pri češnji vplivajo na kakovost, velikost in na količino pridelka. Vključenih je bilo 6 obravnavanj, od katerih so 3 obravnavanja predstavljala tretiranje z avksini (Amid-thin, Maxim), 1 obravnavanje s citokinini (CPPU), 1 obravnavanje s kombinacijo avksina in citokinina (Maxim + CPPU) in 1 obravnavanje je predstavljala kontrola. Rezultati so pokazali, da je debelina premera plodu najhitreje naraščala pri obravnavanju z uporabo avksinov (Amid-thin), vendar končni premer plodu ni presegel končne debeline premera plodu pri kontrolnem obravnavanju. Najvišji pridelek (kg/drevo) je bil dosežen pri obravnavanju s kombinacijo avksina in citokinina (Maxim + CPPU). Največje število plodov smo dosegli v obravnavanju z avksini (Amid-thin). Pri masi 100 plodov je obravnavanje s citokinini (CPPU) doseglo najboljši rezultat, vendar dosežena vrednost v primerjavi s kontrolonim ni bila presežena.
Ključne besede: češnje, Regina, rastni hormoni, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 08.05.2015; Ogledov: 2439; Prenosov: 190
Celotno besedilo (587,36 KB) |
8. Zasnova in konstruiranje izkoščičevalnika češenjMatej Debelak, 2014, diplomsko delo Opis: Glavni cilj moje diplomske naloge je bil zasnovati učinkovit izkoščičevalnik češenj in višenj, ki je namenjen predvsem gospodinjski uporabi. V procesu izdelave diplomskega dela sem z ocenjevalnimi kriteriji izbral najboljšo variantno rešitev in jo zmodeliral s pomočjo programske opreme za 3D-modeliranje. Končni rezultat je viden v digitalni obliki in je zadostil predhodno postavljenim omejitvam in zahtevam. Naprava deluje s pomočjo elektromotorja in omogoča izkoščičevanje petih plodov hkrati, njena osnovna naloga pa je ohraniti plod v enem, čim manj spremenjenem kosu.
Ključne besede: češnje, izkoščičevalnik, izkoščičevanje, konstruiranje, plod, razvoj, rešitev
Objavljeno v DKUM: 28.08.2014; Ogledov: 1915; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,83 MB) |
9. vpliv sadilnih razdalj in različnih podlag na uspešnost pridelave češenj sorte ´Regina´Aleksandra Bračko, 2012, diplomsko delo Opis: Poskusno vrednotenje vpliva različnih podlag in razdalij pri sajenju češenj je potekalo v letih 2008 do 2011 v Sadjarskem centru Maribor v Gačniku. V poskusnem nasadu smo leta 2006 posadili češnje sorte 'Regina', cepljene na podlage Gisela 3, Gisela 5 in Weiroot 72. Drevesa so bila med seboj oddaljena 1.5, 2 in 2.5 metra. S poskusom smo želeli ugotoviti, kako različne podlage in razdalje sajenja vplivajo na vegetativne in generativne kazalce. Drevesa, cepljena na podlago Gisela 5, so imela največji povprečni presek debla – posledično so to tudi največja drevesa. Najmanjša drevesa so bila na podlagi Gisela 3. Največjo povprečno maso plodov smo zabeležili pri drevesih s podlago Gisela 5, medtem ko so bili pridelki pri ostalih dveh podlagah primerljivi. Pozitiven vpliv na debelino plodov je imela podlaga Weiroot 72. Najmanjše plodove pa smo dobili tam, kjer so imela drevesa podlago Gisela 3. Kot najprimernejšo podlago lahko označimo Giselo 5, ki je v kombinaciji s sorto 'Regina' dala najboljše rezultate na razdalji sajenja 2 m.
Ključne besede: češnje, podlage, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 02.01.2013; Ogledov: 2321; Prenosov: 217
Celotno besedilo (285,09 KB) |
