| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba pikratne metode za določitev vsebnosti cianida v koščicah češenj, ringlojev in sliv : magistrsko delo
Luka Grgurič, 2023, magistrsko delo

Opis: Cianogeni glikozidi so prisotni v vsaj 2.500 taksonomskih skupinah različnih rastlinskih družin, ki vključujejo številne gospodarsko pomembne sadne vrste. Koncentrirajo se v semenih plodov in lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ker se pri hidrolizi sprošča cianid. V naši raziskavi smo s pikratno metodo določili vsebnost skupnega cianida v koščicah češenj (Prunus avium L.), sliv (Prunus domestica L.) in ringlojev (Prunus domestica subsp. italica (Borkh.) Gams). Najnižjo vsebnost (19,6 µg/g) smo izmerili v koščicah akcesije češnje R x L 98 in najvišjo (310 µg/g) v akcesiji ringloja 6319. Znatne razlike v vsebnosti cianida smo zabeležili tudi znotraj sadnih vrst s koeficienti variacije 56,9 % pri češnjah, 54,4 % pri slivah in 30,5 % pri ringlojih. Primerjava srednjih vrednosti sadnih vrst je pokazala, da je vsebnost cianida v koščicah ringlojev statistično značilno višja kot v koščicah sliv in češenj.
Ključne besede: cianid, koščice, češnje, ringloji, slive, pikratna metoda
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 695; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
Razvoj in izdelava avtomatskega izkoščičevalnika češenj : diplomsko delo
Klemen Krašna, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podrobneje opisan razvoj in izdelava izkoščičevalnika češenj. Naprava je namenjena vsem srednje velikim pridelovalcem češenj. Naloga zajema fazo koncipiranja naprave, konstrukcijski del v CAD modelirniku, fizično izdelavo manj zahtevnih komponent na klasičnih obdelovalnih strojih, opis stroškov nakupa materiala in stroške del zunanjih izvajalcev. V delu je na kratko opisano tudi upoštevanje standardov prehranske industrije (HACCP in ISO 22000).
Ključne besede: avtomatski, izkoščičevalnik, češnje, koncipiranje in stroški izdelave
Objavljeno v DKUM: 01.07.2021; Ogledov: 996; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

3.
Foliarna aplikacija različnih pripravkov za preprečevanje pokanja češenj
Neža Slovša, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo izvedli poskus preprečevanja pokanja češenj v nasadu sorte 'Regina', cepljene na podlago Gisela 5, na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor. Poskus je zajemal pet obravnavanj, sestavljenih iz foliarne aplikacije pripravkov proti pokanju in prepihovanju krošenj po dežju. Prvo obravnavanje: program Karsia (Amilox, Calmax, Nu-film), drugo obravnavanje: program Metrob 1 (Cirkon, Siliplant univerzalni), tretje obravnavanje: program Metrob 2 (Butalon, Betazyme), četrto obravnavanje: prepihovanje krošenj ter peto obravnavanje: kontrola (brez ukrepov). Ob obiranju smo vrednotili količino in kakovost pridelka ter analizirali čvrstost plodov, topno suho snov, vsebnost skupnih titracijskih kislin ter ugotavljali vpliv ukrepov na delež tržnih plodov, s poudarkom na pokanju. Rezultati so pokazali, da sta prepihovanje krošenj ter program Metrob 2 (Butalon in Betazyme) imela največji učinek proti pokanju plodov, medtem ko je imela izvedba programa Karsia (Amilox, Calmax, Nu-film) za posledico pozitiven vpliv na debelino in maso plodov (kombiniran vpliv oveska in pripravkov), ni pa imelo velikega vpliva proti pokanju plodov.
Ključne besede: češnje, pridelek, pokanje, kakovost
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 949; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (270,81 KB)

4.
VPLIV SESTAVE GOJIŠČA NA USPEŠNOST KORENINJENJA PODLAGE ČEŠNJE GISELA 5 V IN VITRO RAZMERAH
Andreja Plohl, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu, ki smo ga opravljali od junija 2009 do junija 2011 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, smo želeli sestaviti optimalno gojišče za uspešno koreninjenje podlage Gisela 5 v in vitro razmerah. Kot izhodiščni material smo uporabili poganjke, ki so že rasli in vitro. Najprej smo namnožili 175 poganjkov, ki smo jih prenesli na različna gojišča za koreninjenje. Lepo razvite in zdrave poganjke smo prestavili na sedem gojišč za koreninjenje (K1, K2, K3, K4, K5, K6, K7), ki so vsebovala osnovno gojišče MS z vitamini v različnih koncentracijah, saharozo in različne koncentracije rastnih regulatorjev iz skupine avksinov (IBA in NAA). Kot najboljše se je izkazalo gojišče K5 z 0,5 mg/l IBA, na katerem je koreninilo 71,43 % rastlin. Najslabše pa je bilo gojišče K4 s 3,48 mg/l IBA, na katerem je koreninilo 8,33 % rastlin. Rastline, ki so koreninile, smo presadili v substrat in jih dali aklimatizirat v meglilno komoro v rastlinjak in rastno komoro v laboratoriju. Kot boljša se je izkazala aklimatizacija v meglilni komori v rastlinjaku.
Ključne besede: češnje, in vitro razmnoževanje, koreninjenje, gojišče, Gisela 5
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1339; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (833,65 KB)

5.
6.
7.
VPLIV UPORABE RASTNIH HORMONOV V RAZLIČNIH RAZVOJNIH FAZAH PLODOV NA KOLIČINO IN KAKOVOST PRIDELKA ČEŠNJE (Prunus avium L.)
David Pelc, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik spremljali vpliv uporabe rastnih hormonov v različnih razvojnih fazah plodov na količino in kakovost pridelka češnje (Prunus avium L.). Namen poskusa je bil ugotoviti, ali rastni hormoni (avksini, citokinini) lahko pri češnji vplivajo na kakovost, velikost in na količino pridelka. Vključenih je bilo 6 obravnavanj, od katerih so 3 obravnavanja predstavljala tretiranje z avksini (Amid-thin, Maxim), 1 obravnavanje s citokinini (CPPU), 1 obravnavanje s kombinacijo avksina in citokinina (Maxim + CPPU) in 1 obravnavanje je predstavljala kontrola. Rezultati so pokazali, da je debelina premera plodu najhitreje naraščala pri obravnavanju z uporabo avksinov (Amid-thin), vendar končni premer plodu ni presegel končne debeline premera plodu pri kontrolnem obravnavanju. Najvišji pridelek (kg/drevo) je bil dosežen pri obravnavanju s kombinacijo avksina in citokinina (Maxim + CPPU). Največje število plodov smo dosegli v obravnavanju z avksini (Amid-thin). Pri masi 100 plodov je obravnavanje s citokinini (CPPU) doseglo najboljši rezultat, vendar dosežena vrednost v primerjavi s kontrolonim ni bila presežena.
Ključne besede: češnje, Regina, rastni hormoni, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 08.05.2015; Ogledov: 2439; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (587,36 KB)

8.
Zasnova in konstruiranje izkoščičevalnika češenj
Matej Debelak, 2014, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj moje diplomske naloge je bil zasnovati učinkovit izkoščičevalnik češenj in višenj, ki je namenjen predvsem gospodinjski uporabi. V procesu izdelave diplomskega dela sem z ocenjevalnimi kriteriji izbral najboljšo variantno rešitev in jo zmodeliral s pomočjo programske opreme za 3D-modeliranje. Končni rezultat je viden v digitalni obliki in je zadostil predhodno postavljenim omejitvam in zahtevam. Naprava deluje s pomočjo elektromotorja in omogoča izkoščičevanje petih plodov hkrati, njena osnovna naloga pa je ohraniti plod v enem, čim manj spremenjenem kosu.
Ključne besede: češnje, izkoščičevalnik, izkoščičevanje, konstruiranje, plod, razvoj, rešitev
Objavljeno v DKUM: 28.08.2014; Ogledov: 1915; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

9.
vpliv sadilnih razdalj in različnih podlag na uspešnost pridelave češenj sorte ´Regina´
Aleksandra Bračko, 2012, diplomsko delo

Opis: Poskusno vrednotenje vpliva različnih podlag in razdalij pri sajenju češenj je potekalo v letih 2008 do 2011 v Sadjarskem centru Maribor v Gačniku. V poskusnem nasadu smo leta 2006 posadili češnje sorte 'Regina', cepljene na podlage Gisela 3, Gisela 5 in Weiroot 72. Drevesa so bila med seboj oddaljena 1.5, 2 in 2.5 metra. S poskusom smo želeli ugotoviti, kako različne podlage in razdalje sajenja vplivajo na vegetativne in generativne kazalce. Drevesa, cepljena na podlago Gisela 5, so imela največji povprečni presek debla – posledično so to tudi največja drevesa. Najmanjša drevesa so bila na podlagi Gisela 3. Največjo povprečno maso plodov smo zabeležili pri drevesih s podlago Gisela 5, medtem ko so bili pridelki pri ostalih dveh podlagah primerljivi. Pozitiven vpliv na debelino plodov je imela podlaga Weiroot 72. Najmanjše plodove pa smo dobili tam, kjer so imela drevesa podlago Gisela 3. Kot najprimernejšo podlago lahko označimo Giselo 5, ki je v kombinaciji s sorto 'Regina' dala najboljše rezultate na razdalji sajenja 2 m.
Ključne besede: češnje, podlage, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 02.01.2013; Ogledov: 2321; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (285,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici