| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primernost interakcije časa gnojenja in odmerka dušika v pridelavi češenj sorte 'summit'
Gregor Tomše, 2020, magistrsko delo

Opis: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 18.12.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Vpliv v gojišče dodanega benzil aminopurina na razraščanje češnje v in vitro pogojih
Patricija Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo preučevali vpliv benzil aminopurina (BAP) na razraščanje češenj v gojišču. Uporabili smo že sterilizirane in vitro poganjke češnje. Pripravili smo 3 gojišča:kontrolno gojišče G0 (brez dodanih rastnih regulatorjev), ter dve gojišči z dodanim citokiniom BAP, G1 z 0,5 mg/l in G2 z 1 mg/l. Po približno treh mesecih smo vrednotili prirast poganjkov ter število poganjkov na posameznem gojišču. Ugotovljeno je bilo, da dodani BAP vpliva tako na prirast mase, kot na nastanek novih poganjkov. Največji prirast mase je bil na gojišču G1, največje število poganjkov se je tvorilo na gojišču G2.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, BAP, češnja
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Vpliv intenzivnosti rezi na pridelek češenj (Prunus avium L.) sort 'Regina' in 'Kordia'
Nina Tojnko, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2019 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedli poskus, v katerem smo testirali vpliv intenzivnosti zimske rezi na količino in parametre kakovosti pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja, ki so predstavljala šibko, standardno in močno rez ter kontrolo. Pri šibki rezi smo izvedli osvetlitveno rez, pri standardni smo osvetlitveno rez dopolnili s pomlajevanjem rodnih nosilcev v višjih delih krošnje ter izrezovanjem šibkega rodnega lesa, pri močni rezi pa smo ob standardni rezi izvedli še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Pri kontrolnem obravnavanju rez ni bila izvedena. Ugotovili smo, da se skupni pridelek z intenziviranjem rezi manjša, povečata pa se debelina in masa plodov. Vpliv intenzivnosti rezi na notranje lastnosti pridelka ni konsistenten. Reakcija dreves sorte 'Regina' na intenzivnost rezi je bolj konsistentna in predvidljiva, kot pri sorti 'Kordia'.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, rez, 'Regina', 'Kordia', kvaliteta plodov, pridelek
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

4.
Razmnoževanje češnje (Prunus avium L.) v in vitro pogojih
Domen Štamic, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, pri katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije na brste dveh sort češenj. Za sterilizacijo smo uporabljali razkuževalni sredstvi DICA in natrijev hipoklorit. Kasneje smo sterilne in vitalne poganjke namnoževali na gojišču MS z dodanim citokininom (BAP) in avksinom (NAA). Ko smo namnožili dovolj poganjkov, smo preučevali gojišče za koreninjenje. Kontrolno gojišče je vsebovalo 0,0 mg/l IBA, gojišče G1 je vsebovalo 0,3 mg/l IBA in gojišče G2 je vsebovalo 1,0 mg/l IBA. Pri gojiščih G1 in G2 smo polovico poganjkov dali za 6 dni v temo. Po določenem času smo vrednotili število nastalih korenin. Najbolje se je izkazalo gojišče G2, ki je bilo izpostavljeno temi, kjer je bil uspeh koreninjenja 100 %, na gojišču G2, ki je bilo na svetlem, je bil uspeh koreninjenja 90 %. Na gojišču G1, ki je bilo na svetlem in temnem, je bil uspeh koreninjenja 60 %. Kontrolno gojišče je imelo 50 % uspeh koreninjenja. Največ korenin (povprečno 5,7 korenin na rastlino) so tvorili poganjki na gojišču G2, katere smo 6 dni tretirali s temo. Rastline, katere so razvile lepe korenine, smo na koncu aklimatizirali.
Ključne besede: koreninjenje, in vitro, češnja, tkivne kulture, mikropropagacija
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 796; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (844,84 KB)

5.
Različni pristopi h gnojenju češenj z dušikom
Nina Planinc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo v sklopu projekta CRP 1409 – Tehnologije pridelave hrušk in češenj in v okviru diplomskega dela opravili poskus na šest let starem nasadu češenj (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. Izvedli smo poskus gnojenja češnjevih dreves z dušikovim gnojilom KAN ter spremljali vpliv časa in odmerka na rast in rodnost dreves ter na kakovost pridelka. Poskus je zajemal dva faktorja, in sicer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oziroma 120 kg N/ha), drugi faktor pa je predstavljal čas aplikacije gnojila (spomladi, jeseni). Za izvedbo poskusa smo zajeli 4 obravnavanja; 1. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 120 kg N/ha (prvič spomladi, neposredno po cvetenju, drugič in tretjič pa z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje, kjer smo prav tako skupno dodali 120 kg N/ha (prvič jeseni, drugič spomladi neposredno po cvetenju in tretjič en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 80 kg N/ha (prvič neposredno po cvetenju in drugič z enomesečnim zamikom) ter 4. obravnavanje, kjer smo skupno prav tako dodali 80 kg N/ha (prvič jeseni, drugič pa spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki dušika in čas aplikacije gnojila so statistično značilno vplivali na vsebnost suhe snovi v plodovih; manjši odmerek (80 kg N/ha) in čas aplikacije gnojila v jeseni sta povečala vsebnost suhe snovi v plodovih v primerjavi z večjimi odmerki in z aplikacijo gnojila le v spomladanskem času. Statistično značilne razlike so bile tudi pri merjenju priraščanja debel, in sicer so najbolj priraščala drevesa, kjer smo večji odmerek dušika (120 kg N/ha) dodali v jeseni in spomladi. Odmerek dušika in čas aplikacije nista vplivala na količino pridelka in poprečno maso plodov.
Ključne besede: češnja, gnojenje, dušik, pridelek
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 448; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
Študija primernosti novih sort češenj
Blažka Rašl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2016 in 2017 smo preverjali primernost križancev sort ‘Regina’ × ‘Lapins’ za pridelavo v naših agroekoloških razmerah. Zbirka je obsegala 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v genski banki na Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v okviru sodelovanja z inštitutom INRA v Bordeauxu, Francija. V letu 2016 letu smo spremljali le dinamiko in intenzivnost cvetenja, saj je pozna spomladanska pozeba uničila plodove. V letu 2017 smo spremljali dinamiko cvetenja, parametre vegetativne rasti, parametre kakovosti plodov in poškodbe plodov (pokanje). Intenzivnost in dinamiko cvetenja ter meritve vegetativnih parametrov rasti smo spremljali pri vseh križancih, ki so cveteli. Parametre kakovosti plodov smo določili pri dvanajstih križancih, ki so prenesli pozno spomladansko pozebo. Na osnovi pridobljenih podatkov je narejen prvi nabor 12 križancev, ki imajo potencial za pridelavo na naših pridelovalnih razmerah.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, karakteristike habitusa, cvetenje, kvaliteta plodov
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 663; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
PRIMERNOST UPORABE DUŠIKOVIH GNOJIL PRI ČEŠNJI SORTE 'SUMMIT'
Gregor Tomše, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v okviru diplomskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvajali gnojilni poskus na pet let starih češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv odmerka in časa gnojenja z gnojilom KAN na rast in rodnost češenj ter kakovost pridelka. Postavili smo dvofaktorski poskus, kjer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oz. 120 kg N/ha), drugi faktor pa čas gnojenja (spomladi, jeseni). Poskus je zajemal 4 različna obravnavanja; 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno neposredno po cvetenju, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje jeseni, spomladi, neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki in termini gnojenja niso statistično značilno vplivali na noben spremljani parameter rasti, rodnosti in kakovosti plodov, razen na vsebnost suhe snovi v plodovih; večji odmerek (120 kg N/ha) in čas gnojenja spomladi sta povečala vsebnost topne suhe snovi v primerjavi z odmerkom 80 kg N/ha in gnojenjem v jeseni. Opazili smo tudi vpliv časa gnojenja in odmerka dušika na obarvanost plodov; pri uporabi manjšega odmerka dušika je gnojenje spomladi imelo za posledico svetlejše plodove v času obiranja (parameter L*). Potrdili smo tudi pozitivni vpliv manjšega odmerka dušika, dodanega spomladi, na intenzivnejšo rdečo obarvanost plodov (barvni parameter a*). Kljub temu da nismo potrdili statistično značilnih razlik pri parametrih površina preseka debla (cm²) in skupni pridelek (kg/drevo), smo zabeležili trend večje rasti in rodnosti češenj pri uporabi 80 kg N/ha, neodvisno od časa gnojenja.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1073; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (792,28 KB)

8.
9.
Pomološko vrednotenje novih sort češenj
Aleksandra Hižak, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: češnja, podlage, sorte, pridelek
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 605; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Vpliv štirih šibko rastočih vegetativnih podlag na rast in rodnost sort češenj (Prunus avium L.) 'Kordia' in 'Regina' v letu 2011
Peter Treiber, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2011 smo na UKC Pohorski dvor ugotavljali, kako vplivajo na maso in količino plodov češenj različne šibko rastoče podlage. Poskusni nasad je bil posajen leta 2006, razdalje pri sajenju med vrstami so bile 4 m, v vrsti pa 2,5 m. Cilj naloge je bil ugotoviti najprimernejšo kombinacijo sort ‘Kordia’ in ‘Regina’ ter podlag ‘Gisela 5’, ‘Gisela 6’, ‘Piku 1’ in ‘P-HL-C’. Vsako drevo smo obrali posebej in plodove stehtali. Povprečno maso plodov smo izračunali na podlagi 100 naključno odbranih plodov. Rezultati so pokazali, da je za sorto ‘Kordia’ najprimernejša podlaga ‘Gisela 5’, za sorto ‘Regina’ pa podlaga ‘Gisela 6’. Najmanj primerna podlaga za obe sorti je bila ‘P-HL-C’, ki je imela najmanjše pridelke.
Ključne besede: češnja, podlaga, sorta, rast
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1144; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (712,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici