| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAZNOVANJA NA SLOVENSKEM MED LETI 1900-1905 PO SLOVENSKEM NARODU IN SLOVENCU
Barbara Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava temo praznovanj, ki so temeljito in globoko posegla v življenje ljudi na takratnem slovenskem ozemlju. Čeprav so praznovanja običajno namenjena predvsem obeleževanju prijetnih dogodkov, pa je bilo v obravnavanem obdobju od leta 1900—1905, tudi nekaj jubilejev, s katerimi so se ljudje spomnili manj prijetnih zadev. Poglavitni namen naloge je bil s pomočjo časopisja Slovenca in Slovenskega naroda, prikazati praznovanja in slovesnosti, ki so v omenjenem obdobju v javnosti zmeraj vzbudila veliko zanimanje. Praznovanja so bila zanimiva oblika druženja in združevanja ljudi, predvsem pa so pritegnila večino prebivalstva, velikokrat tudi ne glede na nacionalno pripadnost, v nevsakdanji življenjski ritem. Pri tem so bili uporabljeni primarni in sekundarni viri, naloga pa bralcu omogoča pregleden in jasen pogled na praznično podobo slovesnejših dni.
Ključne besede: Ključne besede: praznovanja, jubileji, časopisje: Slovenec in Slovenski narod, nacionalna pripadnost, druženje.
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1864; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (437,20 KB)

2.
TISKARSTVO IN (SLOVENSKI) TISK NA (SLOVENSKEM) ŠTAJERSKEM DO 2. SVETOVNE VOJNE
Tina Gajić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je na strnjen način in na enem mestu predstavljeno tiskarstvo, (slovenski) tiski in časopisje na (slovenskem) Štajerskem do druge svetovne vojne. Na začetku je predstavljena tiskarska dejavnost na Slovenskem, nato pa je podrobneje obravnavan razvoj le-te na (slovenskem) Štajerskem, predvsem v Mariboru, Celju in Ptuju. Pri tem sem opisala tiskarne v omenjenih mestih in njihov razvoj skozi čas. Nadalje so me zanimali tiski, ki so jih obravnavane tiskarne tiskale. V ta namen sem pripravila kronološki pregled izbranih slovenskih monografskih publikacij za vsako mesto posebej. Pri pripravi pregleda tiskov sem ugotovila, da je bilo v tem času zelo pomembno in razvito časopisje, ki je bilo po številu različnih naslovov prav presenetljivo. Prav zaradi njihove vloge v življenju štajerskega prebivalstva sem se odločila in pripravila še kronološki pregled izbranega slovenskega in nemškega časopisja za Maribor, Celje in Ptuj. K temu pregledu sem dodala še nekoliko podrobnejši opis nekaterih, po mojem mnenju pomembnejših, časopisov, katerih naloga je bila seznanjati štajersko prebivalstvo s političnimi in gospodarskimi razmerami ter kulturnim življenjem.
Ključne besede: tiskarstvo, tiski, časopisje, Maribor, Celje, Ptuj.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2121; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (834,49 KB)

3.
SLOVENSKE INSTITUCIJE V 19. STOLETJU
Jasna Colnerič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj slovenskih institucij v 19. stoletju. Opisani so prvi neformalni in formalni začetki nacionalnih institucij v omenjenem obdobju. Sam začetek slovenskih institucij sega v konec 18. stoletja, kjer moramo iskati njihove prve zametke. Za 19. stoletje so predstavljena slovenska društva, taborska gibanja, politične stranke, časopisje in šolstvo. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda za opisovanje in predstavitev institucij, pri opisovanju zgodovinskih dejstev in oseb pa je uporabljena zgodovinska metoda.
Ključne besede: Slovenci, društva, taborsko gibanje, politične stranke, časopisje, šolstvo, nacionalne institucije, 19. stoletje.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2087; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (578,63 KB)

4.
KULTURNOZGODOVINSKI ORIS VIPAVSKE DOLINE IN MESTA GORICA
Tadeja Karl, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen kratek kulturnozgodovinski oris Vipavske doline in mesta Gorica. Geografsko zgodovinski pregled Gorice ter mest Ajdovščina in Vipavski Križ, ki sta se skozi zgodovino potegovala za osrednjo vlogo v dolini, je predstavljen po zgodovinskih obdobjih. Opisana so kulturna delovanja in pomembnejše institucije v mestih. Zajeta je tudi bogata grajska in sakralna dediščina na območju celotne Vipavske doline in okolice Gorice. Omenjene so tudi osebnosti, ki so mestom v njihovem kulturnem življenju in razvoju dodale poseben pečat.
Ključne besede: Vipavska dolina, Vipavski Križ, Gorica, Nova Gorica, zgodovina, osebnosti, časopisje, kulturna dediščina.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2721; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

5.
DRUŠTVO NARODOV V TRIDESETIH LETIH 20. STOLETJA V LUČI SLOVENSKEGA ČASOPISJA
Jasmina Baroš, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje Društvo narodov v tridesetih letih 20. stoletja skozi poročanja slovenskih časnikov Jutro, Slovenski narod in Slovenec. Društvo narodov je bilo prva mednarodna organizacija z univerzalnimi cilji. Oče ideje o nastanku mednarodne ustanove, ki bi zagotavljala mednarodno varnost in mir, je bil ameriški predsednik Thomas Woodrow Wilson, ki je 8. januarja 1918 ameriškemu kongresu predstavil povojno ureditev v 14. točkah. Zadnja točka je predvidevala ustanovitev združenja narodov, ki bi skrbelo za svetovni mir, politično neodvinost in celovitost malih in velikih držav, predvsem pa skrbelo, da se nikoli več ne bi ponovila morija 1. svetovne vojne. Društvo narodov je temeljilo na mirovnih pogodbah, ki so jih podpisale države poraženke 1. svetovne vojne, in na ustanovnem Paktu Društva narodov, ki je s 26. členi urejal odnose med državami članicami, med državami članicami in nečlanicami, narekoval načine reševanja sporov. Kljub temu da je bila uresničitev kolektivne varnosti v univerzalnem okviru ena od poglavitnih nalog Društva narodov, te prakse niso potrdili. Skozi sama zasedanja in načine reševanja spornih vprašanj so se pokazale slabosti in napake Društva, ki je bilo organizacijsko in strukturno dobro zastavljeno. Veliko uspešneje je Društvo narodov reševalo nepolitična vprašanja. Vzrok počasnemu razkrajanju Društva narodov je bila prevelika želja posameznih velesil po prevladi v Evropi in svetu, tudi na račun drugih sil, kljub temu da so se ob ustanovitvi Društva narodov obvezale, da bodo spoštovale ustanovni Pakt Društva narodov, stremele k sistemu kolektivne varnosti in se zavzele za ohranjanje svetovne varnosti in miru. Slovensko časopisje je v tridesetih letih 20. stoletja zelo dobro ponazarjalo dogajanje doma in po svetu. Dogajanje so opisovali objektivno in podrobno. Časniki se med seboj niso izključevali, saj so v večini vsi poročali na podlagi tujih medijev.
Ključne besede: Društvo narodov, Pakt Društva narodov, mirovne pogodbe, konference, zasedanja, slovensko časopisje
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 3696; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
ŽIVLJENJE SLOVENCEV V KANSAS CITY, KANSAS MED LETI 1900-1950 NA PODLAGI SLOVENSKEGA ETNIČNEGA ČASOPISJA
Nina Čonžek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Življenje Slovencev v Kansas City, Kansas, med leti 1900−1950 na podlagi slovenskega etničnega časopisja prikazuje življenje slovenskih izseljencev v mestu Kansas City, Kansas, v Združenih državah Amerike. Preučeni so bili članki iz slovenskega etničnega časopisja Amerikanski Slovenec, Glas naroda, Prosveta in Edinost, literatura o slovenskem izseljenstvu, nekaj arhivskega gradiva mesta Kansas City, Kansas, in internetni članki. Namen naloge je bil predstaviti življenje slovenskih izseljencev v majhni naselbini v Kansas City, Kansas, kjer se je njihovo življenje vrtelo okrog slovenske župnije Sv. Družine, udejstvovanja v društvenih aktivnostih ter dela v mestnih klavnicah in tovarnah. V nalogi je na splošno predstavljeno zgodnje izseljevanje Slovencev v Ameriko in industrijsko ter etnično pisano mesto Kansas City, Kansas. Predstavljena je tudi slovenska župnija Sv. Družine, kjer je službovalo več slovenskih duhovnikov, bratske podporne organizacije in zveze Slovencev v Ameriki, ki so imele podružnice v mestu, ter tudi vsakdanje življenje kansaških Slovencev. Ti so tudi skozi glasbo in tradicijo ter z razno pomočjo ohranili spomin na svojo staro domovino.
Ključne besede: Slovenski izseljenci, slovensko etnično časopisje, Združene države Amerike, Kansas City, Kansas, bratske podporne organizacije in zveze, katoliška župnija.
Objavljeno: 07.04.2014; Ogledov: 824; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

7.
TRIVIAL- UND KANONLITERATUR IN DEN BLÄTTERN AUS KRAIN (LJUBLJANA / LAIBACH 1857–1865)
Metka Jostl, 2014, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi je raziskana literarno-poljudna priloga druge polovice 19. stoletja dnevnega nemškega časopisa v Ljubljani Laibacher Zeitung (1783‒1918) Blätter aus Krain (1857‒1865). V nalogi je raziskano pesništvo in pripovedništvo, ki sta se nahajali v prilogi, glede na njuno možno trivialnost ali možnost pripadnosti kanonu. Na kratko so predstavljene teoretične premise in teorije s pomočjo katerih je kasneje analizirana literatura v Blätter aus Krain – torej teorija trivialne literature Petra Nusserja, ter teorija za ugotavljanje kanoničnosti Renate von Heydebrandt ter Simone Winko. Naprej je v nalogi predstavljeno politično, kulturno in literarno ozadje slovenskega etničnega prostora druge polovice 19. stoletja kot tudi odnosi in razlike med obema na Kranjskem živečima narodoma. Nadalnje je podrobneje predstavljena literarno-poljudnoznanstvena priloga Blätter aus Krain, ter njen literarni profil. V naslednjem poglavju magistrske naloge se nahaja trivialno-literarna in kanonična analiza literature v literarni prilogi Blätter aus Krain. Raziskane so pesmi kot tudi epična dela v časopisu s pomočjo Nusserjeve teorije trivialnosti - kot tudi s stališča shematičnosti literature in teorije kanoničnosti po Heydebrandtovi ter Winkovi.
Ključne besede: Blätter aus Krain (Ljubljana/Laibach 1857–1865), trivialna literatura, kanonična literatura, literatura 19. stoletja, nemško časopisje na Slovenskem
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 605; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
SLOVENSKI IZSELJENCI V LORAINU, OHIO OD LETA 1894 DO LETA 1945
Valerija Pustoslemšek Farčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, Slovenski izseljenci v Lorainu, Ohio, od leta 1894 do leta 1945, je predstavitev zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Lorainu v Ohiu, od priselitve prvih slovenskih izseljencev do konca 40. let 20. stoletja, še zlasti pa njihov proces prilagajanja novemu okolju. Preučevanje člankov slovensko-ameriškega časopisja Amerikanski Slovenec, Glasilo K. S. K. Jednote, Ameriška domovina in Prosveta mi je omogočilo pridobitev avtentičnih zapiskov slovenskih priseljencev v naselbini Lorain. Podatke sem pridobila še iz literature, internetnih virov in iz zbornika SS. Cyril and Methodius Church, ki je izšel ob 75. obletnici ustanovitve slovenske župnije Sv. Cirila in Metoda v Lorainu leta 1980, katerega mi je velikodušno posodil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Ker obsega diplomsko delo obdobje velikega izseljenskega vala v začetku 20. stoletja, sem povzela le kratko zgodovino izseljevanja Slovencev v Ameriko. V nadaljevanju naloge sem predstavila tudi razvoj samega mesta Lorain, ki je zaradi hitrega razvoja industrije privabil številne izseljence z vsega sveta, med njimi tudi Slovence. Še posebno pozornost sem namenila tamkajšnjim krajevnim društvom bratskih podpornih organizacij, slovenski župniji Sv. Cirila in Metoda in Slovenskemu narodnemu domu, ki so predstavljali osnovno obliko organiziranosti slovenskih priseljencev v naselbinah po Ameriki. Poleg vsakodnevnega življenja, kjer sem predstavila razna kulturna in družabna društva, politične aktivnosti in gospodarske dejavnosti ameriških Slovencev, naloga zajema tudi njihov odnos in pomoč do oddaljene domovine, tako med prvo kot med drugo svetovno vojno.
Ključne besede: Lorain, Ohio, ZDA, slovenski izseljenci, slovensko ameriško časopisje
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 599; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

9.
SLOVENSKI IZSELJENCI V BARBERTONU, OHIO OD LETA 1891 DO LETA 1945
Mojca Zavratnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Slovenski izseljenci v Barbertonu, Ohio od leta 1891 do leta 1945 je predstavitev zgodovine slovenskih priseljencev v Barbertonu, Ohio. Snov za diplomsko delo sem iskala predvsem v člankih slovensko-ameriškega časopisja Amerikanski Slovenec, Glasilo K. S. K. Jednote, Ameriška domovina in Prosveta. Podatke sem iskala tudi v literaturi, na internetnih straneh in pa v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. V prvem delu diplomskega dela sem predstavila zgodovino izseljevanja Slovencev in zgodovino izseljenskih časopisov. Nato sem na kratko opisala zgodovino Ohia in mesta Barberton. Pisala sem o prvih Slovencih, ki so se naselili v Barbertonu, o njihovi cerkveni organizaciji, podrobno sem opisala še duhovnike, ki so delovali v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega. Naslednje, kar sem predstavila, so bratske podporne organizacije, ki jih je bilo v Barbertonu veliko. Omenila sem tudi vsa slovenska krajevna društva, ki sem jih v časopisju zasledila in predstavila kulturno in družabno življenje, ki sta bila v Barbertonu precej pestra. V zadnjem delu diplomskega dela sem se dotaknila še delavskih razmer in stavk, nekaj strani pa sem namenila še tematiki politične organiziranosti Slovencev in na koncu opisala njihov odnos do domovine v času prve in druge svetovne vojne.
Ključne besede: Barberton, Ohio, ZDA, slovenski izseljenci, slovensko ameriško časopisje, cerkvena organizacija, bratska podporna organizacija
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 369; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

10.
Slovenska naselbina v Chicago po letu 1891
Klavdija Gal, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenci so se ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja začeli množično izseljevati v Združene države Amerike. Po večini so odšli iskat boljše življenje, saj je bila Avstro-Ogrska monarhija, v katero so v tem času spadale slovenske dežele, gospodarsko slabo razvita država, ki ni ponujala dobrih možnosti za življenje. Združene države Amerike pa so bile popolno nasprotje; bile so gospodarsko razvite, tehnološki napredek je bil viden na vseh področjih življenja. Slovenci so se naseljevali v različna mesta v ameriških zveznih državah in tam ustanavljali etnične otoke oziroma naselbine. Takšna naselbina je nastala tudi v Chicagu, v ameriški zvezni državi Illinois. Prvi Slovenci so na to območje prišli že okoli leta 1860. Kmalu po naselitvi so ustanovili večjo slovensko naselbino, ki je bila dobro organizirana. V okviru večjih bratskih podpornih organizacij, kot so bile: Kranjsko slovenska katoliška jednota, Slovenska narodna podporna jednota, Slovenska svobodomiselna podporna zveza, so bila organizirana številna lokalna podporna društva, ki so poleg socialne varnosti svojim članom nudile tudi pestro družabno življenje. Ustanovljeni sta bili župniji sv. Jurija in sv. Štefana, ki sta bili središče verskega in kulturnega življenja. V okviru župnije sv. Štefana je delovala tudi slovenska katoliška šola, ki je skrbela za izobraževanje otrok slovenskih izseljencev v Chicagu. Slovenci so bili dobro organizirani na kulturnem področju. Že leta 1905 je bil v naselbini ustanovljen Narodni dom, ki je bil eden izmed prvih dveh takšnih slovenskih domov v Združenih državah Amerike. V Chicagu je leta 1891 začel izhajati prvi slovenski izseljenski časopis Amerikanski Slovenec, ki je svoje bralce obveščal o aktualnih novicah iz Amerike, različnih naselbin in iz domovine.
Ključne besede: Slovenski izseljenci, slovenska naselbina, Združene države Amerike, Chicago, bratske podporne organizacije, podporna društva, katoliška župnija, izseljensko časopisje.
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 693; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici