| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
PRIKLJUČITEV PREKMURJA H KRALJEVINI SHS V LUČI IZBRANIH ČASNIKOV
Jože Kranjec, 2009, diplomsko delo

Opis: Prekmurje je bilo v času Avstro-Ogrske del ogrskega dela monarhije. Prekmurski Slovenci so vse do prehoda iz 19. v 20. stol. živeli mirno. Takrat pa so nad njimi začeli izvajati načrtno madžarizacijo. Namen je bil, da prekmurske Slovence oropajo še zadnjega kančka narodne zavesti. Učinek madžarizacije pa je bil prav nasproten. Prekmurski Slovenci so se po zaslugi duhovnikov upirali madžarizaciji. Med temi duhovniki sta bila v ospredju Franc Ivanocy in pozneje njegov učenec Jožef Klekl st. Predvsem ta je po Ivanocyevi smrti uspešno krepil narodno zavest med prekmurskimi Slovenci. Pri tem so mu bile v pomoč Mohorjeve knjige in izdajanje tednika Novine. Po koncu 1. svetovne vojne je bila prekmurskim Slovencem misel na priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS vedno bolj ljuba. Prav v tem času je Prekmurje zajel boljševizem, ki se je razširil po Madžarski. To obdobje je bilo za prekmurske Slovence najtežje. 29. maja 1919 so ustanovili Mursko republiko pod Vilmošem Tkalcem. Po kratkotrajnem obstoju Murske republike se je v Prekmurju, vse do priključitve h Kraljevini SHS, nadaljevalo obdobje boljševizma. Do priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS je po nalogu pariške mirovne konference prišlo 12. avgusta 1919. Velike zasluge, da je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS, je imel Matija Slavič. Vojska Kraljevine SHS je Prekmurje zasedla brez prelivanja krvi in takoj začela vzpostavljati novo upravo. Tako se je Prekmurje, kljub začetnim težavam, začelo počasi vključevati v državni mehanizem Kraljevine SHS.
Ključne besede: priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS, časniki, Murska republika, Matija Slavič, Jožef Klekl st., razmejitvena komisija
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 5039; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

7.
Predstavitev žrtev umorov v časopisu Večer : diplomsko delo
Maja Gojkovič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: kazniva dejanja, umori, žrtve, poročanje, mediji, časniki, članki, analize, Večer, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2009; Ogledov: 2060; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (378,25 KB)

8.
SLOVENSKA PISMA AVGUSTU PAVLU IZ NJEGOVE OSEBNE ZAPUŠČINE
Mateja Žižek, 2010, diplomsko delo

Opis: Avgust Pavel, jezikoslovec, literarni zgodovinar, pesnik, muzeolog, etnolog, zbiratelj, učitelj in prevajalec je v slovenskem znanstvenem prostoru premalo poznan. V času svojega delovanja je bil pomemben kulturni posrednik med Madžari in Slovenci. Lahko rečemo, da je Pavel prevedel v madžarščino nekatera bistvena slovenska literarna dela. Pomembni so tudi njegovi korespondenčni stiki z Vilkom Novakom ter ostalimi dopisovalci. Preko pisem so se tako prenašale razne ideje, nasveti, pošiljali so se članki za prevode ter knjige. Vsebina pisem se nanaša na slovenistiko, hungaristiko, literarno zgodovino, prevodoslovje, publicistiko, umetnostno zgodovino, zgodovino in na razna vprašanja in prošnje, ki so jih korespondenti pošiljali na Avgusta Pavla.
Ključne besede: Vilko Novak, Avgust Pavel, korespondenca, posredovanje, časniki, prevajanje.
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1700; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

9.
10.
Poročanje medijev o kriminaliteti : diplomsko delo
Mateja Štolfa, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: kriminaliteta, mediji, novinarstvo, poročanje, časniki, članki, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 1736; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (929,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici