1. Vpliv časa setve na vznik, začetno rast in pridelek mešanice krmnega graha in navadne pšenice za prezimno ozelenitev tal : diplomsko deloŽan Kolednik, 2025, diplomsko delo Opis: Na kmetiji Kolednik, ki se nahaja v občini Markovci na Dravskem polju, je bil med oktobrom 2024 in aprilom 2025 izveden poskus z namenom oceniti vpliv časa setve na vznik, začetno rast in pridelek mešanice krmnega graha (Pisum sativum subsp. arvense (L.) Asch., sorta 'Arkta') in navadne pšenice (Triticum aestivum L., sorta 'Izalco') za prezimno ozelenitev tal. Mešanica je bila izbrana na podlagi agronomskih in ekonomskih dejavnikov, saj se pšenica prideluje na kmetiji in se lahko uporabi kot lastno seme, krmni grah pa izboljšuje krogotok dušika s pomočjo simbioze z bakterijami iz rodu Rhizobium. Poskus je potekal na rjavih, srednje težkih in dobro prepustnih tleh, brez dodanih gnojil. Zasnovan je bil v dveh rokih setve. Spremljan je bil sklop rastlin (število rastlin/m²; posebej za pšenico, grah in plevele). Pred spomladansko obdelavo tal (zaoravanjem mešanice) je bil določen tudi pridelek nadzemne biomase (sveže mase in suhe snovi). Na podlagi rezultatov je bila omogočena ocena gostote posevka, enakomernosti vznika ter primerjava produktivnosti glede na čas setve. Rezultati potrjujejo, da zgodnejša setev omogoča večji pridelek biomase in hitrejše prekrivanje tal, vendar je s tem povezana tudi večja verjetnost pojava plevelov. Priporočeno je, da se čas setve uravnoteži glede na pričakovani pridelek in zapleveljenost, ob upoštevanju vremenskih in talnih razmer. Ugotovitve prispevajo k razumevanju učinkovite rabe dosevkov v poljedelski pridelavi brez živinoreje, kjer je ohranjanje organske snovi v tleh nujno za trajnostno kmetovanje in izboljšanje rodovitnosti tal.
Ključne besede: prezimna ozelenitev, čas setve, krmni grah, navadna pšenica, vznik, pridelek suhe snovi
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
2. |
3. |
4. Akumulacija in simbiotska vezava dušika z metuljnicami za prezimno ozelenitev talAnastazija Gselman, 2012, doktorska disertacija Opis: V dveh ločenih obdobjih (2004/2005 in 2005/2006) smo v SV Slovenji v eksaktnih poljskih poskusih (naključni bloki v štirih ponovitvah) proučevali vpliv roka setve (SD1 – sredina avgusta; SD2 – sredina septembra in SD3 – sredina oktobra) prezimnih metuljnic: podzemne detelje (Trifolium subterraneum), inkarnatke (Trifolium incarnatum), črne detelje (Trifolium pratense) in ozimne grašice (Vicia villosa) na pridelek suhe snovi rastlin (SS), količino akumuliranega (AN) in simbiotsko vezanega (Nsimb) dušika, ter na količino mineralnega (Nmin) dušika v tleh. Kontrolno obravnavanje je bila mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum). V povprečju smo do konca jeseni v SD1 dosegli od 915 (podzemna detelja) do 2495 kg SS ha-1 (ozimna grašica), od 52,3 (črna detelja) do 148 kg AN ha-1 (inkarnatka) in od 14,5 (črna detelja) do 114,5 kg Nsimb ha-1 (inkarnatka). Po prezimitvi do zaoravanja pa v SD1 od 1065 (podzemna detelja) do 4444 kg SS ha-1 (inkarnatka), od 74,9 (podzemna detelja) do 193 kg AN ha-1 (ozimna grašica) in od 4,7 (podzemna detelja) do 179 kg Nsimb ha-1 (ozimna grašica). Količine vseh izmerjenih parametrov za SD2 so signifikantno nižje od SD1, SD3 pa za metuljnice ni bil več primeren. Učinkovito simbiotsko vezavo dušika z metuljnicami v jeseni lahko pričakujemo le ob dovolj rani setvi, medtem ko so količine Nmin v tleh pozno v jeseni in zgodaj spomladi signifikantno nižje pod mnogocvetno ljuljko, kot pa pod metuljnicami.
Ključne besede: metuljnice, akumulacija dušika, simbiotska vezava dušika, čas setve, prezimni dosevki
Objavljeno v DKUM: 30.11.2012; Ogledov: 4705; Prenosov: 701
Celotno besedilo (903,82 KB) |
5. PRIMERJAVA UPORABNOSTI NEKATERIH RASTLIN ZA PREZIMNO OZELENITEV TALVlado Časar, 2010, diplomsko delo Opis: Poljski poskus je bil izveden na UKC — Pohorski dvor in KPD — Rogoza. Potekal je od avgusta 2004 do aprila 2005. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi v štirih ponovitvah. Glavne parcelice so predstavljale prezimne dosevke, podparcelice pa čas setve le-teh. Proučevan je bil vpliv časa setve (sredini avgusta, sredina septembra in sredina oktobra) na rast in razvoj, količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika v rastlinah ter mineralnega dušika v tleh petih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja in ozimna grašica). Čas setve je statistično značilno vplival na vse proučevane parametre. Zgodnji rok setve (sredina avgusta) se je izkazal, kot najboljši in je torej ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek, kakor tudi zadovoljivo količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika, ki bo ob zaoravanju na voljo naknadno sejani poljščini. Zelo pozen rok setve (sredina oktobra) pa ni več primeren za setev prezimnih dosevkov iz družine metuljnic. Med proučevanimi prezimnimi dosevki so se kot najuporabnejše izkazale ozimna grašica, podzemna detelja in inkarnatka.
Ključne besede: akumulacija dušika, čas setve, mineralni dušik v tleh, ozelenitev tal, prezimni dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja, ozimna grašica), pridelek, simbiotska vezava dušika
Objavljeno v DKUM: 11.05.2010; Ogledov: 4690; Prenosov: 617
Celotno besedilo (1,08 MB) |
