| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv načina setve na vznik semena hrastov (Quercus L.) : diplomsko delo
Cvetka Ojsteršek, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: hrast, dormantnost, način setve, razmnoževanje, vznik
Objavljeno: 22.01.2009; Ogledov: 3159; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

2.
OBLIKOVANJE PRIDELKA TREH SORT LANU (Linum usitatissimum L.) GLEDE NA ROK SETVE IN ODMERKE DUŠIKA
ANDREJA KUHAR, 2009, diplomsko delo

Opis: Uspešno pridelovanje lanu je odvisno od ukrepov v tehniki pridelovanja. Proucevan je bil vpliv roka setve, sort in gnojenja z dušikom na oblikovanje tvorbe pridelka lanu in nekatere morfološke znacilnosti ter indeks listne površine. Poljski poskus je bil zasnovan v letu 2004 v Dolini pri Murski Soboti kot trifaktorski v treh ponovitvah. Ob spravilu pridelka je bil proucevan vpliv na višino rastlin, maso korenin, maso listov, maso glavic, maso semena, maso plev, število glavic, primarne veje in indeks listne površine. Z analizo tal je bilo spremljano stanje N-min v rastni dobi. Rok setve ni imel signifikantnega vpliva na maso plev, na ostale merjene parametre pa je bil vpliv signifikanten. Sorta je imela signifikanten vpliv na maso listov, primarne veje in indeks listne površine. Gnojenje z dušikom je imelo ob N-min/ha stanju 174,30 kg do 0,9 m globine tal pred setvijo signifikanten vpliv samo na višino rastlin.
Ključne besede: lan, tvorba pridelka, dušik, rok setve
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 2505; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (923,21 KB)

3.
Krmni ohrovt (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef)
Marina Rojko, 2010, diplomsko delo

Opis: Krmni ohrovt je s hranili bogata krmna rastlina, ki zaradi tehnoloških omejitev pri pridelovanju in vsebnostih škodljivih sestavin, v praksi ni močno razširjen. V diplomskem delu je strnjen pregled obstoječe strokovne literature o krmnem ohrovtu v Sloveniji in predstavljen poljski mikro poskus, izveden v naključnih blokih v štirih ponovitvah, na kmetiji Rojko v Spodnjem Dupleku (Vzhodna Slovenija). V poskusu je bil preučevan vpliv roka setve krmnega ohrovta strženarja (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. medullosa Thell) sorte Zeleni Angeliter, na višino rastlin, delež listov in prezimitev. Najvišjo končno višino so meseca novembra dosegle rastline, sejane meseca marca (210 cm), najnižjo pa rastline, sejane v mesecu juliju (100 cm). Najvišji delež listov v pridelku je bil pri setvah v juliju (40,7 %), najnižji pa pri setvah v marcu (20,1 %). Prezimitev rastlin pri nobenem izmed rokov setve ni bila uspešna. Zaradi uporabnosti listov za krmo so za jesensko uporabo primerne setve v mesecu juliju in avgustu.
Ključne besede: krmni ohrovt, rok setve, višina rastlin, delež listov
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3611; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (17,83 MB)

4.
PRIMERJAVA UPORABNOSTI NEKATERIH RASTLIN ZA PREZIMNO OZELENITEV TAL
Vlado Časar, 2010, diplomsko delo

Opis: Poljski poskus je bil izveden na UKC — Pohorski dvor in KPD — Rogoza. Potekal je od avgusta 2004 do aprila 2005. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi v štirih ponovitvah. Glavne parcelice so predstavljale prezimne dosevke, podparcelice pa čas setve le-teh. Proučevan je bil vpliv časa setve (sredini avgusta, sredina septembra in sredina oktobra) na rast in razvoj, količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika v rastlinah ter mineralnega dušika v tleh petih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja in ozimna grašica). Čas setve je statistično značilno vplival na vse proučevane parametre. Zgodnji rok setve (sredina avgusta) se je izkazal, kot najboljši in je torej ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek, kakor tudi zadovoljivo količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika, ki bo ob zaoravanju na voljo naknadno sejani poljščini. Zelo pozen rok setve (sredina oktobra) pa ni več primeren za setev prezimnih dosevkov iz družine metuljnic. Med proučevanimi prezimnimi dosevki so se kot najuporabnejše izkazale ozimna grašica, podzemna detelja in inkarnatka.
Ključne besede: akumulacija dušika, čas setve, mineralni dušik v tleh, ozelenitev tal, prezimni dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja, ozimna grašica), pridelek, simbiotska vezava dušika
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3265; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV SETVE V STRNIŠČE NA PRIDELEK MNOGOCVETNE LJULJKE (Lolium multiflorum L.)
Jure Vihar, 2010, diplomsko delo

Opis: Na Štajerskem, v bližini Maribora, smo leta 2008 in 2009 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja strniščnih tal na število vzniklih rastlin mnogocvetne ljuljke, število plevelov, pridelek sveže mase, pridelek suhe snovi, vsebnost suhe snovi v pridelku ter vpliv valjanja na število vzniklih rastlin. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok sistem z osmimi obravnavanji in štirimi ponavljanji, od tega sta bili dve ponavljanji valjani. Mnogocvetno ljuljko smo sejali na različne načine: (V1) obdelava s plugom in nato setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T, (V2) konvencionalna obdelava s plugom in nato vrtavkasta brana ter setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V3) obdelava tal z vrtavkasto brano in setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V4) enako kot pri obravnavanju (V3), le da smo strnišče zmulčli, (V5) direktna setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V6) mulčenje in direktna setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V7) direktna setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T, (V8) mulčenje in direktna setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T. Največje število vzniklih rastlin mnogocvetne ljuljke je bilo pri konvencionalni obdelavi V2 (405 rastlin m-2), najmanjše pa pri obravnavanju V5 (153 rastlin m-2). Največje število plevelov je bilo pri obravnavanju V5 (564 plevelov m-2), najmanjše pa v obravnavanju V1 (37 plevelov m-2). Pridelek sveže mase je bil največji v obravnavanju V1 (53.716 kg ha-1), ki pa se statistično značilno ni razlikoval le od V2. Sledila so obravnavanja V8 in V7. Najmanjši pridelek sveže mase pa je bil pri obravnavanju V5 (33.681,5 kg ha-1). Največji pridelek suhe snovi je bil pri obravnavanju V2 (7.144 kg ha-1), sledila so obravnavanja V1, V7 in V8. Najmanjši pridelek suhe snovi je bil pri V6 (5.798,5 kg ha-1). Po vsebnosti suhe snovi so se obravnavanja močno razlikovala. Najnižji odstotek suhe snovi je bil pri obravnavanju V1 (12,37 %), najvišji pa pri obravnavanju V6 (20,01 %). Valjanje je vplivalo na število vzniklih rastlin le pri obravnavanju V5, pri vseh ostalih obravnavanjih razlik ni bilo.
Ključne besede: mnogocvetna ljuljka, obdelava tal, sejalnica, načini setve, pridelek, vznik
Objavljeno: 28.05.2010; Ogledov: 2488; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

6.
VPLIV NAČINA SETVE NA KALITEV SEMENA IN MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI SEJANCEV NAVADNE CIKLAME (Cyclamen purpurascens Mill.)
Maja Mirkac, 2010, diplomsko delo

Opis: V poskusu proučujemo kalitev semen navadne ciklame. Želeli smo ugotoviti najprimernejši način setve navadne ciklame ter kakšen vpliv ima populacija na delež vzkaljenih semen ter na morfološke lastnosti sejancev. Semena so bila nabrana v naravnih populacijah na treh lokacijah, in sicer: Logarska dolina, Sele in Vodriž (Wiederdris). Semena smo sejali na 5 različnih načinov. Pri posameznem načinu setve smo vrednotili število vzkaljenih semen in morfološke lastnosti sejancev. Rezultati poskusa dokazujejo, da kraj in način setve vplivata na kalitev semena navadne ciklame ter na morfološke lastnosti sejancev. Za najboljši način setve se je izkazala direktna setev predhodno namočenega semena, kjer smo dosegli 83 % kalivost semena, nabranega v populaciji Logarska dolina. Med proučevanimi populacijami obstajajo razlike v kalivosti semena in morfoloških značilnostih sejancev.
Ključne besede: navadna ciklama, Cyclamen purpurascens, razmnoževanje, načini setve, vitalnost naravnih populacij
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2017; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

7.
VPLIV NAČINA SETVE NA VZNIK SEMENA VELIKONOČNICE (Pulsatilla grandis Wenderoth)
Maja Holer, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava je bila opravljena leta 2008 na velikonočnici (Pulsatilla grandis Wenderoth), ki je redka in ogrožena rastlina. Namen diplomskega dela je bil določiti najprimernejši način setve in najprimernejšo starost semena za setev. Semena smo sejali na štiri načine. Sveže in staro seme smo pri prvem načinu posejali vodoravno in ga delno prekrili z vermikulitom, pri drugem smo seme posejali vodoravno in ga prekrili z 1cm debelo plastjo vermikulita, pri tretjem načinu smo seme posejali navpično in ga delno prekrili z vermikulitom. Pri četrtem načinu smo uporabili samo staro seme, le-tega smo posejali navpično in ga prekrili z 1 cm debelo plastjo vermikulita. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sveže nabrano seme uspešneje kali na tretji način setve (73%) v primerjavi s prvim načinom (42%) in drugim načinom (21%) setve. Staro seme je najbolje kalilo na drugi način (32%).
Ključne besede: generativno razmnoževanje, starost semena, način setve, velikonočnica, Pulsatilla grandis
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 1938; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (947,12 KB)

8.
Akumulacija in simbiotska vezava dušika z metuljnicami za prezimno ozelenitev tal
Anastazija Gselman, 2012, doktorska disertacija

Opis: V dveh ločenih obdobjih (2004/2005 in 2005/2006) smo v SV Slovenji v eksaktnih poljskih poskusih (naključni bloki v štirih ponovitvah) proučevali vpliv roka setve (SD1 – sredina avgusta; SD2 – sredina septembra in SD3 – sredina oktobra) prezimnih metuljnic: podzemne detelje (Trifolium subterraneum), inkarnatke (Trifolium incarnatum), črne detelje (Trifolium pratense) in ozimne grašice (Vicia villosa) na pridelek suhe snovi rastlin (SS), količino akumuliranega (AN) in simbiotsko vezanega (Nsimb) dušika, ter na količino mineralnega (Nmin) dušika v tleh. Kontrolno obravnavanje je bila mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum). V povprečju smo do konca jeseni v SD1 dosegli od 915 (podzemna detelja) do 2495 kg SS ha-1 (ozimna grašica), od 52,3 (črna detelja) do 148 kg AN ha-1 (inkarnatka) in od 14,5 (črna detelja) do 114,5 kg Nsimb ha-1 (inkarnatka). Po prezimitvi do zaoravanja pa v SD1 od 1065 (podzemna detelja) do 4444 kg SS ha-1 (inkarnatka), od 74,9 (podzemna detelja) do 193 kg AN ha-1 (ozimna grašica) in od 4,7 (podzemna detelja) do 179 kg Nsimb ha-1 (ozimna grašica). Količine vseh izmerjenih parametrov za SD2 so signifikantno nižje od SD1, SD3 pa za metuljnice ni bil več primeren. Učinkovito simbiotsko vezavo dušika z metuljnicami v jeseni lahko pričakujemo le ob dovolj rani setvi, medtem ko so količine Nmin v tleh pozno v jeseni in zgodaj spomladi signifikantno nižje pod mnogocvetno ljuljko, kot pa pod metuljnicami.
Ključne besede: metuljnice, akumulacija dušika, simbiotska vezava dušika, čas setve, prezimni dosevki
Objavljeno: 30.11.2012; Ogledov: 2699; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (903,82 KB)

9.
Vpliv globine setve na vznik lucerne (Medicago sativa L.)
Anita Breznik, 2013, diplomsko delo

Opis: S ciljem ugotoviti optimalno globino setve lucerne smo v letu 2013 izvedli poljski in lončni poskus. V obeh poskusih, zasnovanih po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo lucerno sejali na globine 1, 3 ali 6 cm. V poljskem poskusu nismo ugotovili statistično signifikantnih razlik v številu vzniklih rastlin med globinami setve 1 in 3 cm, medtem ko je bilo število vzniklih rastlin pri globlji setvi signifikantno manjše. V lončnem poskusu se je število vzniklih rastlin lucerne signifikantno razlikovalo med vsemi globinami setve ob najboljšem vzniku pri plitvejši setvi. Pridobljeni rezultati potrjujejo navedbe nekaterih avtorjev, da je treba lucerno sejati v globino približno 1cm ali le malo globlje.
Ključne besede: lucerna/globina setve/vznik/setev/višina rastlin
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1267; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (651,56 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici