11. KOMUNICIRANJE S STRANKAMI V PRIMERU REKLAMACIJ V IZBRANEM PODJETJUTadeja Kolar, 2012, diplomsko delo Opis: Lojalnost odjemalcev je pomemben dejavnik poslovanja podjetja. Prinaša ogromno prednosti in koristi, izmed katerih izstopajo predvsem: pozitivno ime podjetja na trgu, njegova konkurenčna prednost pred tekmeci ter njegovo dobičkonosno poslovanje. Za doseganje uspeha se mora podjetje truditi, to prednost pa lahko doseže le s poštenim delom ter kakovostjo svojih izdelkov in storitev. Pogoj za to je predhodno dobro poznavanje želja in potreb svojih kupcev, vzdrževanje primernih poslovnih odnosov z zaposlenimi in poslovnimi partnerji ter poslovanje z zanesljivimi dobavitelji.
V podjetju morajo zaposleni delovati po načelu medsebojnega spoštovanja in vzdrževanja pozitivnih poslovnih odnosov, saj lahko le na tak način dosegajo kvalitetno medsebojno komuniciranje in pravočasno reševanje oz. odpravljanje napak. Vsa njihova pozornost mora biti usmerjena h kupcem, iskanju vzrokov njihovega nezadovoljstva, odpravljanju napak in nenehnemu izboljšanju ponudbe.
Pomembno je poudariti, da se potrebe, želje in zahteve kupcev razlikujejo, zato vsakemu posamezniku ni moč ustreči v celoti. Posledica tega je nastanek reklamacij, ki danes v poslovnem svetu niso neznanka. Pomembno je, da zaposleni sprejmejo vsako reklamacijo z razumevanjem in jo obravnavajo kot dragocen podatek s strani kupca, ki podjetju prinese pozitivno informacijo za njegovo poslovanje. Reklamacije niso nikoli slabost, če se v podjetju za njih takoj zavzamejo, jih analizirajo, ugotovijo njihove prednosti in slabosti ter jih čim prej rešijo.
Odnosi, ki bodo temeljili na zaupanju in spoštovanju, bodo vodili k dolgoročnejšemu poslovanju ter poslovnemu uspehu podjetja. Ključne besede: komuniciranje, reklamacije, kupci, odnosi, zadovoljstvo, lojalnost, pričakovanja, čustvena inteligentnost. Objavljeno v DKUM: 15.11.2012; Ogledov: 1824; Prenosov: 89 Povezava na celotno besedilo |
12. |
13. VEDENJE PRI DELU V PODJETJU PREVENT MODULI D.O.O.Maja Čoderl, 2011, diplomsko delo Opis: Vsak izmed nas je edinstvena celota, sestavljena iz podedovanih značilnosti, doživetjih ter okolja, ki nas obdaja. Imamo drugačna mišljenja, različne sposobnosti ter edinstven preplet značaja in temperamenta. Drugače na nas vpliva enako okolje ter vsi imamo različno stopnjo in zmožnost samomotivacije. A skupaj smo vendarle zmožni doseči neverjetnih rezultatov!
Čustvena inteligentnost predstavlja zavedanje in prepoznavanje lastnih čustev ter sposobnost čutenja in vživljanja v čustva drugih. V anketni raziskavi, izvedeni v podjetju Prevent Moduli d.o.o. smo ugotovili, da je empatija povezana s sposobnostjo prepoznavanja čustvenih odnosov v skupini ter da ni pogojena s položajem v podjetju.
Vlaganje podjetij v kakovost vodenja zaposlenih v sodobnem času predstavlja faktor, ki odločilno vpliva na uspešnost poslovanja podjetja. Treba se je zavedati, da uspešen vodja predstavlja skupek strokovnega znanja iz področja delovnih nalog ter veliko razumevanja in prepoznavanja posameznikovih individualni značilnosti kot celoto. Glede na to smo preverjali, kolikšna je povezava med čustveno stabilno vodjo in zaupanjem zaposlenih vanj. Prišli smo do zaključka, da čustveno stabilni vodji zaposleni tudi v večji meri bolj zaupajo. Kar kaže na dejstvo, da naj bi bil nadrejeni v večji meri usmerjen v vodenje ljudi kot pa zgolj samo v delegiranje nalog in preverjanja kakovosti dela podrejenih.
Poznamo vrsto faktorjev, ki vplivajo na vedênje pri delu posameznikov, kot so slabi delovni pogoji ter slabi medsebojni odnosi. Manj pojasnjeni pa so dejavniki, ki se tičejo vsakega posameznika posebej in ki se pojavljajo ob različnih okoliščinah. Zato smo želeli raziskati vpliv stresnih situacij, časovnih stisk, smrti bližnjega, ločitve od partnerja, zdravstvenih težav, poroke, selitve, rojstva otroka, letnih časov ter dopusta kot potencialne dejavnike, ki utegnejo pogojevati posameznikovo uspešnost na delovnem mestu. Predpostavljali smo, da stres in časovni pritisk bolj vplivata na delovno učinkovitost proizvodnih delavcev, vendar temu ni tako. Prav tako smo prišli do zaključka, da smrt bližnjega in ločitev od partnerja kot dejavnika, ki pogojujeta vedênje pri delu v enaki meri posegata na delovno učinkovitost tako moških kot tudi žensk.
Prav tako smo želeli preveriti kolikšno je prepletanje med osebnostnimi lastnosti posameznikov, čustveno inteligentnostjo in dejavnikov, ki vplivajo na delovno uspešnost ter kako ocenjujejo nadrejene. Ugotovili smo, da so zaposleni po osebnostnih karakteristikah optimistični in vztrajni, družabni ter le malokrat tvegajo. Zavedajo se svojih čustev ter jih ohranjajo pod nadzorom. Po njihovem mnenju na vedênje pri delu najbolj vpliva smrt bližnjega, kateremu sledita stresna situacija ter zdravstvene težave. Neposredno vodjo ocenjujejo kot odločno in pravično osebo, kateri lahko zaupajo in se nanjo tudi zanesejo. Ključne besede: osebnost, čustvena inteligentnost, vodenje, vedênje pri delu Objavljeno v DKUM: 25.11.2011; Ogledov: 2265; Prenosov: 148 Celotno besedilo (1,81 MB) |
14. Pomen čustvene inteligentnosti pri vodenju v zdravstveni negiJanja Meško, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom pomen čustvene inteligentnosti pri vodenju v zdravstveni negi je teoretično. S pomočjo deskriptivne metode dela in študija različne literature smo predstavili pomen čustvene inteligentnosti, vodenja in predvsem povezavo obeh pojmov v zdravstveni negi. Dandanes je čustvena inteligentnost vedno bolj v ospredju ter vedno bolj središče zanimanja, saj so časi, v katerem so bila čustva označena kot nekaj, kar za posel ni pomembno, minili. Pregledali smo domačo in tujo literaturo, vire smo črpali iz člankov, različnih zbornikov ter internetnih virov, nato smo vsebine kritično analizirali. Ker je zdravstvena nega strokovna disciplina, ki temelji na profesionalnem odnosu med pacientom in medicinsko sestro je čustvena komponenta še kako pomembna, vendar vselej premalo poudarjena in vselej podcenjena. Kot zdravstveni delavci moramo dati od sebe tisto, kar pacienti od nas upravičeno pričakujejo, biti prijazni in strpni do njih in do sebe, jih sprejeti takšne, kakršni so, za njih skrbeti, ter na njih blagodejno vplivati. Čustvena inteligentnost pa je pomembna tudi pri komuniciranju s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu ter z nadrejenimi oziroma podrejenimi. Ključne besede: zdravstvena nega, vodenje, čustvena inteligentnost Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 2806; Prenosov: 424 Celotno besedilo (438,56 KB) |
15. ČUSTVENA INTELIGENTNOST VZGOJITELJIC/VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROKVanja Fišer, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala čustveno inteligentnost vzgojiteljic/vzgojiteljev predšolskih otrok. Zanimalo me je, kaj sploh je čustvena inteligentnost, kako se razvija. Dotaknila sem sem se tudi razvoja čustev, tako temeljnih kot kompleksnejših. Poleg tega sem raziskala 13 področij oz. dimenzij čustvene inteligentnosti. Prav tako so me zanimale osebnostne značilnosti vzgojiteljev.
Pri empiričnem delu je sodelovalo 80 vzgojiteljic iz štirih različnih slovenskih vrtcev. V vprašalniku, ki sem jim ga prinesla, je bilo 30 postavk iz treh različnih sklopov (zaznavanje lastnih čustev, izražanje lastnih čustev in prepoznavanje čustev pri drugih).
Pri obdelavi podatkov sem vprašalnik razdelila na tri dele glede na delovno dobo, saj me je zanimalo ali se stopnja čustvene inteligentnosti glede na delovno dobo zvišuje. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji pri višji delovni dobi bolje zaznavajo in izražajo svoja čustva, malo manj pa prepoznavajo čustva pri drugih. Ključne besede: Čustvena inteligentnost, vzgojitelj predšolskih otrok, čustva, merjenje čustvene inteligentnosti. Objavljeno v DKUM: 14.06.2011; Ogledov: 3791; Prenosov: 461 Celotno besedilo (373,98 KB) |
16. DEJAVNIKI ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI PRI PREDŠOLSKIH OTROCIHAleksandra Pučko, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala čustveno inteligentnost predšolskih otrok. Raziskovala sem 13 dimenzij čustvene inteligentnosti. Dotaknila sem se razvoja temeljnih in kompleksnejših čustev. Zanimal me je tudi otrokov čustveni razvoj ter razvijanje čustvene inteligentnosti v vrtcu. Osredotočila sem se tudi na vpliv narava-dednost ter učenje-vzgoja na razvoj čustvene inteligentnosti.
Pri empiričnem delu diplomske naloge sem primerjala otroke iz vrtca Cerkvenjak- Sv. Andraž ter otroke iz vrtca Jožice Flander v Mariboru. V vprašalniku je sodelovalo skupaj šest vzgojiteljic, torej tri iz mestnih vrtcev in tri iz podeželskih vrtcev. Vzgojiteljice so ocenjevale otroke na podlagi priložene ocenjevalne lestvice ter anketnega vprašalnika. V anketnem vprašalniku je bilo ocenjenih 133 otrok, 69 otrok iz mestnega okolja ter 64 otrok iz podeželja.
Pri obdelavi podatkov sem otroke razdelila v dve starostni skupini, saj sem ugotavljala, če starost vpliva na razvoj čustvene inteligentnosti. Prav tako sem primerjala rezultate vprašalnikov glede na spol, na kraj bivanja ter njihovo starost. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v čustveni inteligentnosti pri otrocih glede na starost, spol in demografsko okolje. In sicer je bila večja čustvena inteligentnost prisotna pri starejših predšolskih otrocih, pri deklicah in pri otrocih s podeželja. Ključne besede: Čustvena inteligentnost, merjenje čustvene inteligentnosti, dimenzije čustvene inteligentnosti, predšolski otrok. Objavljeno v DKUM: 25.10.2010; Ogledov: 3944; Prenosov: 628 Celotno besedilo (324,49 KB) |