Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje čustev s pomočjo igre Vrtiljak čustev za otroke in mladostnike z okvaro vida je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, opisali življenje otrok in mladostnikov z vidno okvaro, čustva in čustveno inteligentnost pri slepih in slabovidnih ter njihovo zaznavanje čustev v vsakdanjem življenju. V sklopu tega smo opisali dosedanje prikaze čustev slepim in slabovidnim. Pomembno se nam je zdelo opisati igro slepih in slabovidnih otrok, pri čemer smo kot primer čustvenega učenja pri nas še posebej izpostavili nedavno prilagojeno igro Vrtiljak čustev. V praktičnem delu smo izdelali inovativno, didaktično-pogovorno igro Vrtiljak čustev s tipnimi obrazi čustev, prilagojenimi čustvenimi karticami, ki s svojimi vprašanji in nalogami spodbujajo čustveno pismenost in inteligentnost otrok z vidno okvaro, ter QR-kode zvočnih posnetkov čustev in čustvenih kartic, ki igro še dodatno zvočno opremijo in hkrati popestrijo. Namen izdelave magistrskega dela je bil razširiti in obogatiti nabor prilagojenih iger za slepe in slabovidne, ki so na tržišču pogosto finančno nedostopne. Izdelana prilagojena igra Vrtiljak čustev omogoča raziskovanje, prepoznavanje, razumevanje ter izražanje čustev, krepi čustveno pismenost ter s kombinacijo taktilnih, pogovornih in zvočnih elementov ustvarja varno, igrivo-učno okolje za spoznavanje šestih osnovnih čustev (veselja, žalosti, strahu, jeze, presenečenja, gnusa) z dodatkom čustva ljubezni. Igro Vrtiljak čustev smo evalvirali s slepimi otroki iz Centra IRIS in polnočutnimi otroki ter ugotovili, da je ustrezno prilagojena, dostopna in privlačna za obe skupini otrok ter predstavlja učinkovito multisenzorično igrivo-učno orodje za spodbujanje razvoja čustvene pismenosti.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci in mladostniki, čustva, vrtiljak čustev, didaktično-pogovorna igra, multisenzorno učenje, čustvena pismenost
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (7,01 MB)

Opis: Magistrsko delo raziskuje doživljanje ljubezni in pesniških besedil pri učencih prvega, tretjega in petega razreda osnovne šole. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako učenci različnih starosti in spolov doživljajo ljubezen, kako jo izražajo in prepoznavajo pri drugih ter kako razumejo izbrani pesmi "Ljubezenska za deklice" oz. "Ljubezenska za dečke". V empiričnem delu so bili uporabljeni različni instrumenti (skupinsko delo ob plakatu, delovni listi, ustvarjanje lastnih naštevank), s katerimi je bil pridobljen vpogled v čustveno in literarno odzivnost učencev. Rezultati kažejo, da se s starostjo razvijata tako kompleksnost doživljanja ljubezni kot globina literarne interpretacije. Ugotovljene so bile tudi razlike med spoloma. Dečki pogosteje izražajo ljubezen s konkretnimi dejanji, deklice pa z besedami in čustvenimi odzivi, ob čemer izkazujejo tudi večjo motiviranost za sodelovanje v učnem procesu. Na področju razumevanja literarnih besedil so bile razlike najbolj izrazite v prvem razredu. Raziskava prispeva k razumevanju čustvenega in literarnega razvoja otrok ter poudarja pomen vključevanja ustreznih literarnih besedil pri razvijanju empatije, izražanju čustev in oblikovanju varnega učnega okolja.
Ključne besede: čustva, ljubezen, mladinska književnost, doživljanje pesmi, spolne razlike
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (3,39 MB)

Opis: V sodobnem organizacijskem okolju je čustvena inteligentnost vodij postala ena ključnih kompetenc, ki pomembno vpliva na delovno klimo, medosebne odnose ter motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Vodje z visoko razvito čustveno inteligentnosti so bolje opremljeni za učinkovito upravljanje s sodelavci, saj znajo prepoznati in ustrezno regulirati lastna čustva ter razumeti čustva drugih. S tem prispevajo k ustvarjanju okolja psihološke varnosti, zaupanja in podpore, kar bistveno povečuje notranjo motivacijo zaposlenih. Kljub vedno večji prisotnosti čustveno inteligentnega vodenja v organizacijah pa še vedno primanjkuje sistematičnih raziskav, ki bi podrobno analizirale, kako posamezne dimenzije čustvene inteligentnosti, kot so samozavedanje, samoregulacija, empatija, notranja motivacija in socialne veščine, vplivajo na motivacijo zaposlenih in njihovo vedenje na delovnem mestu. Osrednji namen tega raziskovalnega dela je bil poglobljeno preučiti vpliv čustvene inteligentnosti vodij na motivacijo zaposlenih ter razumeti, kako različne čustvene kompetence vodstva vplivajo na delovno angažiranost, pripadnost, zadovoljstvo pri delu ter pripravljenost za doseganje skupnih ciljev. Raziskava se je osredotočila na identifikacijo ključnih vedenj vodij, ki spodbujajo ali zavirajo notranjo motivacijo kadrov, ter na razvoj priporočil za implementacijo čustveno inteligentnega vodenja v organizacijsko prakso. Ugotovljeno je bilo, da vodje, ki kažejo visoko stopnjo empatije, samozavedanja in socialnih veščin, pozitivno vplivajo na motivacijsko klimo v podjetju. Rezultati kažejo, da so zaposleni v takšnem okolju bolj pripravljeni prevzemati odgovornost, izražati samoiniciativnost in se identificirati z organizacijskimi cilji. Obenem pa pomanjkanje čustvene inteligentnosti vodij pogosto vodi v nezadovoljstvo, zmanjšano motivacijo ter slabšo delovno učinkovitost. Z analizo in interpretacijo pridobljenih podatkov ta naloga prispeva k boljšemu razumevanju pomena čustvene inteligentnosti v sodobnem vodenju ter ponuja konkretna priporočila za razvoj vodij, ki bodo sposobni zgraditi motivacijsko spodbudno, psihološko varno in dolgoročno uspešno delovno okolje.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, čustva, motivacija zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 08.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Diplomsko delo Vloga lutke pri spodbujanju emocionalnega razvoja predšolskega otroka je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo na splošno opredelili pomen lutke in njeno povezavo s čustvi. Opisali smo sestavo čustev in podrobno proučili emocionalni razvoj otroka ter povezavo lutke z emocionalnim razvojem otroka. Prav tako smo opisali vlogo lutke pri razvoju otrokove: domišljije, samopodobe, komunikacije, empatije, ustvarjalnosti in intelektualnosti ter vzgojiteljevo uporabo lutke v vrtcu. Dotaknili smo se tudi, kakšni sta moč lutke in njena uporaba kot motivacijsko in terapevtsko sredstvo. Teoretični del smo zaključili s poglavjem, v katerem smo opredelili vlogo vzgojitelja pri emocionalnem razvoju otroka. V praktičnem delu smo izvedli dejavnosti z ročno lutko Smeško. Izvedli smo pet dejavnosti, pri katerih smo s pomočjo lutke spoznali enostavna in sestavljena čustva ter njihovo izražanje. Z gledališko lutkovnimi dejavnostmi so otroci spoznali enostavna čustva veselje, jezo, žalost in strah ter sestavljeno čustvo ljubezen. Spoznali so, kako lahko premagajo strah in jezo ter ju izrazijo na sprejemljiv način. Pri tem smo opazovali, kakšno vlogo in vpliv je imela lutka pri spodbujanju emocionalnega razvoja otroka. Ugotovili smo, da je lutka pomemben pripomoček, s katerim otrokom na njim prijeten in zanimiv način približamo razumevanje, poimenovanje in izražanje čustev.
Ključne besede: čustva, emocionalni razvoj otroka, lutka
Objavljeno v DKUM: 14.06.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 124
Celotno besedilo (4,62 MB)

Opis: V zaključnem delu so obravnavani različni vidiki laganja, vključno z opredelitvijo laži, razlogi za laganje, lastnostmi dobrih lažnivcev ter besednimi in nebesednimi znaki laganja. Raziskave kažejo, da obstajajo različne definicije laganja ter vplivi možganov in fizioloških manifestacij na proces laganja. Različni motivi za laganje so opisani kot zaščita čustev, izogibanje kazni, samozaščita, prizadetost drugih ter tudi pozitivna povezava nekaterih vrst laži z drugimi kognitivnimi sposobnostmi. Ugotavlja se tudi lastnosti dobrih lažnivcev, vključno z manipulacijo, igralništvom, izraznostjo, telesno privlačnostjo, izkušnjami, samozavestjo, zgovornostjo, izvirnim razmišljanjem in drugimi. Raziskave kažejo, da so odkrivanje in interpretacija laži kompleksni procesi, ki temeljijo na besednih in nebesednih znakih ter, da je natančnost odkrivanja laži splošno nizka. Zaključno delo prav tako opisuje tehnike za ugotavljanje laganja in da so te metode uporabn, za preiskave v kontekstu forenzičnih in zasliševalnih situacij, vendar imajo omejitve in niso popolne. V zaključnem delu smo z raziskovalnimi vprašanju prišli do ugotovitev, da zgolj z neverbalnimi znaki ne moremo ugotoviti ali nekdo laže ali ne. Ugotovili smo tudi, da se čustva izražajo z neverbalnimi znaki. Ljudje z višjo čustveno inteligenco pa lažje nadzorujejo svoja čustva, kar pomeni, da je uhajanje čustev preko neverbalnih znakov manjše, zaradi tega pa je pri ljudeh z višjo čustveno inteligenco težje zaznati laganje.
Ključne besede: laži, tehnike ugotavljanja laži, čustva, neverbalni znaki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.02.2024; Ogledov: 355; Prenosov: 101
Celotno besedilo (920,25 KB)