Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna. Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom. V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave. Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij. Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino. Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države. Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU.
Ključne besede: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU.
Objavljeno v DKUM: 07.03.2017; Ogledov: 2447; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali, kaj pravzaprav se dogaja z menedžmentom evropskih projektov na področju kulturne dediščine ter pristojnih institucij oziroma organizacij. Ali organizacije s področja kulturne dediščine sploh sodelujejo pri prijavah za EU-sredstva, na katere težave oziroma ovire pri tem naletijo in kako pri črpanju sredstev sodelujejo z drugimi organizacijami. Raziskavo smo za namene magistrskega dela izvedli na začetku leta 2016 na podlagi spletne ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 61 % respondentov. Glavne ugotovitve raziskave so bile, da večina, kar 68,9 %, vprašanih organizacij s področja kulturne dediščine pri črpanju EU-sredstev sodeluje. Kot najpomembnejše ovire pri črpanju sredstev se kažejo finančne, organizacijske in administrativne ovire. Težave s povezovanjem in sodelovanjem z drugimi organizacijami so se v primerjavi s predhodno naštetimi pokazale kot manj pomembne, ocenili so jih kot srednje pomembne. Skoraj vse anketirane organizacije (93 %) sodelujejo pri prijavah za EU- sredstva z drugimi organizacijami. Sodelovanje oziroma povezovanje z drugimi institucijami pri prijavi na projekte za pridobivanje EU-sredstev kar 72,4 % organizacij ocenjuje kot prednost, le 13,7 % ga ocenjuje kot slabost, 13,8 % sodelovanja in povezovanja ne ocenjuje niti kot slabost niti kot prednost. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da kar 80 % vprašanih organizacij nima organizirane nikakršne »službe oziroma oddelka« za projektni menedžment EU-projektov, le 20 % jih ima, a poleg tega opravljajo še druge naloge v organizaciji, kot so splošno administrativne, računovodske itd. Kljub tej ugotovitvi smo z raziskavo ugotovili, da število prijavljenih projektov v organizacijah s področja kulturne dediščine za EU sredstva iz leta v leto raste in ne raste samo število prijav, ampak tudi število pridobljenih projektov.
Ključne besede: kulturna dediščina, financiranje kulturne dediščine, črpanje EU sredstev, sodelovanje pri pridobivanju EU sredstev.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 1343; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Številna slovenska podjetja se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu financiranja. To seveda ogroža razvoj posameznih podjetij. Nujno je, da se zagotovi podjetjem tako privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva kakor tudi dostopnost in poenostavljenost vse dokumentacije, pogojev in meril za vključevanje podjetij v posamezne projekte in črpanje virov financiranja evropskih skladov. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja. Vendar se pogosto zatakne pri slovenskih izvajalcih te politike – finančne podpore, saj z zaostrovanjem kriterijev, nejasnimi in nesmiselno postavljenimi pogoji onemogočajo optimalno in racionalno realizacijo posameznih projektov v podjetjih. V teoretičnem delu naloge smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. Prav tako so predstavljene slovenske institucije, ki razpisujejo ta sredstva ter postavljajo kriterije, pogoje in merila za udeležbo v projektih sofinanciranja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali na kakšne ovire je naletelo podjetje Asistent, d. o. o., pri organizaciji svojega projekta, ki ga je kot podjetje – prijavitelj skušalo realizirati v skladu z odobrenimi resursi, ki so bili navedeni v razpisni dokumentaciji. Rezultati anketiranja so pokazali, da so zaposleni v podjetju, ki niso bili formalno člani projektne skupine, opravljali večino dela, ki naj bi ga praviloma realizirali člani interdisciplinarne skupine. Vendar jih zaradi prenizke stopnje izobrazbe podjetje ni moglo imenovati v razpisno dokumentacijo. Kljub temu pa je Javni razpis vplival na večino zaposlenih v podjetju, da so začeli intenzivno razmišljati in se tudi vključevati v različne oblike izobraževanja, z namenom pridobitve višje stopnje izobrazbe, specialističnega naziva ali znanja tujih jezikov.
Ključne besede: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2011; Ogledov: 2654; Prenosov: 171
Celotno besedilo (907,63 KB)