1. Diversity of Enforcement Titles in Cross-border Debt Collection in the EU : National Report: BulgariaDesislava Naydenova, 2022 Opis: Applying a systematic approach, this report addressess the main features of enfrocement titles in Bulgaria. It focuses on judgments, court settlements and notarial deeds, scrutinizing their content, form and effects. It conveys theoretical insight into the subject matter as well as conclusions from relevant case law.
Ključne besede: izvršilni naslov, čezmejna izvršba, Bolgarija, pravo EU, civilno procesno pravo
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 448; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (4,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. ČEZMEJNO ZAVAROVANJE DOLŽNIKOVIH DENARNIH SREDSTEV V EUEva Škrinjar, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Čezmejna izterjava in s tem povezano zavarovanje dolžnikovih denarnih sredstev je v EU eno od pomembnejših področij civilnega prava, kar se odraža tudi na mnogih spremembah na zakonodajnem področju, vse z namenom olajšanja čezmejne izterjave. Tako se od 10. januarja 2015 uporablja naslednica Uredbe št. 44/2001, Uredba št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi prenovljena BU ali BU Ia), ki je prinesla odpravo eksekvature, jasnejšo opredelitev pojma začasni ukrep, njegove čezmejne učinke itd. 15. maja 2014 pa je bila sprejeta tudi Uredba 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi Uredba o zamrznitvi bančnih računov) in se bo pričela uporabljati 18. januarja 2017.
V magistrski nalogi je v ospredju prikaz problematike čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev v civilnih in gospodarskih zadevah znotraj EU z ozirom na nedavno sprejeto Uredbo o zamrznitvi bančnih računov. Uvodoma so v nalogi predstavljeni nekateri splošni pojmi, kot so začasni zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), čezmejna izvršba, sodna odločba, odprava eksekvature itd. Zaradi vsebinske povezanosti z Uredbo št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah naloga v okviru čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev obravnava tudi slednjo in s pomočjo primerjalne analize nudi prikaz razlik v zvezi s postopki pri začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja po Uredbi 655/2014 ter Uredbi 1215/2012. V primerjalnem delu se naloga ukvarja tudi s primerjavo enakovrednih ukrepov po avstrijskem in slovenskem pravu ter podrobneje obravnava pogoje za izdajo ukrepov, ureditev pridobivanja informacij o dolžnikih, stroške postopka, pritožbene postopke idr. Uredba o zamrznitvi bančnih računov predstavlja prvi korak k vzpostavljanju poenotenega evropskega procesnega prava, vendar o popolnem poenotenju izvršilnih postopkov oz. postopkov na področju začasnih ukrepov še ne moremo govoriti, saj se Uredba v veliki meri sklicuje oziroma navezuje na uporabo nacionalnih pravil držav članic, med katerimi pa na tem področju obstajajo velike razlike.
Ključne besede: čezmejna izvršba, sodna odločba, začasni ukrep, zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), odprava eksekvature, teorija vmesne kumulacije, država članica izvora, država članica izvršitve, nalog za zamrznitev, ex parte postopek.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 2204; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. IZVRŠBA V DAVČNEM POSTOPKU IN ČEZMEJNI VIDIKTanja Miličić, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Slovenija je članica Evropske unije in pravni red Evropske unije je del slovenske zakonodaje. To pomeni, da se mora Slovenija prilagajati tudi na področju davčne zakonodaje in spremembam, ki to področje spremljajo.
Pobiranje davkov je ena najstarejših pravic posamezne države. Države s pobiranjem davkov zadovoljujejo javne interese in uresničujejo svojo suverenost. Daleč v zgodovino pa sega tudi neizpolnjevanje davčnih obveznosti. Problem nastane, ko država zaradi neplačila ne more pobrati odmerjenega davka. Konflikti med davčnimi zavezanci in davčnimi organi se pojavljajo že znotraj domicilne države, še več težav pa je zaznati izven meja posamezne države.
V magistrski nalogi sem se opredelila do izvršbe v davčnem postopku, najprej v slovenskem davčnem prostoru, nato pa analizirala tudi čezmejni vidik davčne izvršbe in medsebojno pomoč ter vzajemno sodelovanje pri izmenjavi informacij, ki omogočata lažjo poravnavo neplačanih davčnih obveznosti. Države članice si prizadevajo za zajezitev davčne nediscipline, pri tem pa se poslužujejo različnih ukrepov. Mednarodno sodelovanje in upravna pomoč pri izmenjavi informacij med državami članicami EU sta izjemnega pomena za uspešno davčno poslovanje in na področju pobiranja davščin. Vsaka država lahko izbira sebi prilagojen davčni sistem. Vendar države z oblikovanjem direktiv, sklepov in uredb skrbijo za to, da se davčni sistemi držav razvijajo v isto smer, se harmonizirajo in omogočajo boljše sodelovanje med davčnimi upravami pri nadzoru in pobiranju davkov.
V nalogi sem se posebej opredelila še do hrvaškega davčnega sistema in primerjala zakonodajo davčne izvršbe v Sloveniji in v sosednji Republiki Hrvaški.
Ključne besede: izvršba, davčni postopek, davčni nadzor, medsebojna upravna pomoč, čezmejna davčna izvršba, mednarodno sodelovanje v davčni izvršbi, obrazci v postopku medsebojne upravne pomoči
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 1625; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,67 MB) |
4. Problematika sodne poravnave s poudarkom na čezmejnem vidikuUroš Tomažič, 2016, magistrsko delo Opis: Naloga se osredotoča na težave, ki se lahko pojavijo pri sklepanju sodnih poravnav, in na možnosti, ki jih ima upnik, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni prostovoljno, oziroma možnosti dolžnika, če se kasneje izkaže, da zaradi ničnosti sodna poravnava ne bi smela biti sklenjena. Poudarek naloge je na čezmejni izvršbi sodne poravnave.
V prvem delu so navedene značilnosti sklepanja sodnih poravnav, od zadev, ki so primerne za sklenitev, in razlogov, zakaj so nekatere manj primerne, do načina sklepanja in vloge, ki jo imajo pri tem vsi udeleženi (stranke, sodniki in pooblaščenci). Povzete so dileme in prevladujoča mnenja sodne teorije in prakse o pravnomočnosti sodne poravnave in o pravnih sredstvih, ki so strankam na voljo za dosego izpolnitve ali za izpodbijanje sklenjene sodne poravnave po slovenskem pravu.
Drugi del je namenjen pregledu evropskega prava na tem področju, predvsem petih uredb: Bruseljske uredbe I in Ia ter uredb o evropskem nalogu za izvršbo, evropskem plačilnem nalogu in evropskem postopku v sporih majhne vrednosti. Naloga se osredotoča na to, kaj uredbe določajo glede sodnih poravnav in kakšne možnosti imata upnik in dolžnik po sklenitvi sodne poravnave, če ta ni prostovoljno izpolnjena. Poglavje je namenjeno predvsem proučevanju razlik med evropskimi in slovenskimi določbami, oziroma med možnostmi, ki jih imata upnik in dolžnik v Sloveniji v primerjavi z njunimi možnostmi v isti zadevi, če se izvršba opravlja v tujini. Pomemben del poglavje je tudi primerjava uredb med seboj in razlik v njihovi ureditvi.
Zadnji del naloge je namenjen raziskovalnemu delu. Analiziral sem, ali število sklenjenih sodnih poravnav v Sloveniji narašča, iz katerih razlogov se stranke odločijo za sklenitev sodne poravnave v posameznem primeru in kako se sodnih poravnav lotevajo pooblaščenci strank in sodniki. Na podlagi ločenih vprašalnikov za stranke, pooblaščence in sodnike sem analiziral morebitne težave ali ovire pri sklepanju sodnih poravnav v praksi in predloge udeležencev, kako bi lahko ureditev izboljšali.
Ključne besede: sodna poravnava, čezmejna izvršba, Bruseljska uredba I, prenovljena Bruseljska uredba Ia, uredba 805/2004, uredba 1896/2006, uredba 861/2007, uredba 2015/2421
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 2017; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,35 MB) |
5. PRISILNA IZVRŠITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI NA DOLŽNIKOVO PREMOŽENJE V DRUGIH ČLANICAH EUBoštjan Arzenšek, 2015, magistrsko delo Opis: Izvršilni postopek imajo na voljo upniki kot prisilni postopek za izvršitev obveznosti, kadar dolžnik svojih obveznosti ne izvrši prostovoljno. Pomeni prisilno izvršitev dolžnikovih obveznosti. Glede na predmet izvršbe poznamo več različnih vrst izvršbe. Čeprav imamo z izrazom izvršba največkrat v mislih prisilno izterjavo denarnih obveznosti dolžnika, je lahko predmet izvršilnega postopka tudi, da mora nekdo nekaj storiti, dopustiti ali opustiti.
Z vstopom Slovenije v EU se je povečala mobilnost premoženja v druge države članice EU, kar zagotovo prinaša za podjetja številne prednosti pri delovanju na trgu EU in širše. Ne glede na prednosti prinaša članstvo zahtevnejše postopke na področju izvršbe, saj lahko ima dolžnik premoženje v različnih članicah EU, kjer so veljavne različne nacionalne zakonodaje.
To ni izziv samo za pravne osebe, ampak tudi za Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Za davčne obveznosti namreč vselej velja, da gre za prisilno dajatev, ker davčni zavezanci zanje niso deležni neposrednih koristi ali protiuslug s strani države. Davčni prihodki so namreč potrebni za delovanje države. Čeprav gre za prisilno dajatev, se od davčnih zavezancev pričakuje prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti v predpisanih rokih. V nasprotnem primeru davčni organ sproži postopek davčne izvršbe z namenom prisilnega poplačila davčnih obveznosti iz premoženja davčnega zavezanca. Zaradi omenjenih razlogov ni nujno, da se premoženje zavezanca nahaja v Sloveniji, ampak je lahko v drugi državi članici EU ali celo širše.
V magistrskem delu so predstavljeni postopki, ki jih ima FURS na voljo za izterjavo davčnih obveznosti, kadar se premoženje slovenskega davčnega zavezanca nahaja v drugi državi članici EU in v okviru prava EU za izvršbo, delno pa tudi postopki, ki jih imajo na voljo ostali pravni subjekti v Sloveniji in EU za prisilno izvršitev obveznosti.
Ključne besede: davčna izvršba, evropski izvršilni postopek, čezmejna izterjava davščin
Objavljeno v DKUM: 02.03.2016; Ogledov: 2089; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,90 MB) |
6. SEDANJOST IN PRIHODNOST IZVRŠITVE SODNIH ODLOČB V EU S POUDARKOM NA BRUSELJSKI UREDBI IBrina Zadravec, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava postopek razglasitve izvršljivosti sodnih odločb, izdanih v državi izvora, katerih izvršljivost se zahteva v drugi državi, pri čemer se osredotoča na ureditev v Bruseljski uredbi 1. Opisan in razložen je postopek izvršljivosti sodne odločbe, izdane v državi izvora, in ugovori zoper njeno razglasitev izvršljivosti, zajema pa tudi njegovo primerjavo z nekaterimi drugimi pravnimi akti na tem področju, ki obstajajo v zakonodaji EU, kot sta Uredba o evropskem izvršilnem naslovu in Uredba o evropskem plačilnem nalogu. Naloga prav tako prikazuje razvoj in pričakovan napredek Bruseljske uredbe 1 s predlogom BU 1, katerega namen je odprava eksekvature tudi v tem pravnem aktu EU. Določbe pravnih aktov EU avtorica dopolnjuje s prakso Sodišča EU, ki je temeljnega pomena za njihovo razlago.
Ključne besede: Čezmejna izvršba, razglasitev izvršljivosti, država izvora, država izvršbe, Evropska Unija, ugovor zoper tujo sodno odločbo, načelo kontradiktornosti, odprava eksekvature, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 2479; Prenosov: 912
Celotno besedilo (438,75 KB) |
7. ZAMUDNA SODBA KOT EVROPSKI IZVRŠILNI NASLOVVesna Gorenjak, 2010, diplomsko delo Opis: Dne 21.01.2005 je začela veljati Uredba (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21.04.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju UEIN), ki se je začela uporabljati dne 21.10.2005. Gre za revolucionarno novost v sistemu evropskega civilnega prava oziroma na področju mednarodne izvršbe in je odraz dosežene stopnje integracije ES.
Pred sprejetjem UEIN je v ES glede postopka izvršitve tujega izvršilnega naslova (sodne odločbe, sodne poravnave, javne listine) veljalo, da je za učinkovanje tuje sodne odločbe v državi izvršbe potrebno, da država izvršbe dopusti izvršljivost (učinkovanje) tuje sodne odločbe na svojem teritoriju. Pri čezmejni izvršbi torej ločimo t.i. državo izvora (država, v kateri je izvršilni naslov izdan) in t.i. državo izvršbe, v kateri želi upnik opraviti izvršbo na dolžnikovo premoženje na podlagi izvršilnega naslova iz države izvora. Preden se tuj izvršilni naslov v državi izvršbe izvrši, je potrebno izvesti t.i. postopek eksekvature, v katerem se tuj izvršilni naslov razglasi za izvršljivega. V ES je postopek eksekvature urejen v III. Poglavju Uredbe 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I — BU I).
Cilj UEIN je pospešitev postopkov čezmejne izvršbe v državah članicah ES (z izjemo Danske) in njihova pocenitev (10. točka preambule k UEIN). Za največjo oviro pri pocenitvi in pospeševanju čezmejnih izvršilnih postopkov znotraj ES je evropski zakonodajalec štel postopek eksekvature (8. točka preambule k UEIN). Da bi omogočil hitro, enostavno in cenejšo mednarodno izvršbo, je zakonodajalec v UEIN postopek eksekvature odpravil (5. člen UEIN), pristojnost za ponovno omejeno preverjanje sodne odločbe prenesel s sodišča v državi izvršbe na sodišče v državi izvora (6. člen UEIN) ter razloge za nepriznanje tuje sodne odločbe vsebinsko skrčil (6. in 21. člen UEIN). Prostemu pretoku blaga, delovne sile, storitev in kapitala se je pridružil še prost pretok sodnih odločb, kar je v literaturi poimenovano kot peta svoboščina.
Predpostavke za dovolitev čezmejne izvršbe se torej po UEIN več ne preverjajo v postopku eksekvature, ki se po BU I opravi v državi izvršbe, temveč se postopek potrditve kot EIN opravi v državi izvora. Ko se domač izvršilni naslov potrdi kot EIN, ima upnik možnost neposredne izvršbe na dolžnikovo premoženje v katerikoli državi članici z izjemo Danske, ne da bi pri tem moral poprej v vsaki od njih izvesti postopek eksekvature. UEIN torej temelji na načelu države izvora, saj so za preverjanje predpostavk čezmejne izvršbe pristojna domača sodišča (6. člen UEIN) in ne sodišča v državi izvršbe (skozi postopek eksekvature), kar je korenita sprememba v postopku čezmejne izvršbe v ES. Prednosti uvedbe UEIN se torej kažejo predvsem v ugodnostih za upnika, obseg pravnega varstva dolžnika pa se je v primerjavi z BU I zmanjšal, saj je UEIN razloge za zavrnitev čezmejne izvršbe dodatno omejil.
Ključne besede: evropski izvršilni naslov, nesporni zahtevki, čezmejna izvršba, država izvora, država izvršbe, eksekvatura, priznanje in izvršitev, načelo države izvora, prost pretok sodnih odločb
Objavljeno v DKUM: 11.05.2010; Ogledov: 591; Prenosov: 13 |
