Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava območje nekdanje vojašnice v Čakovcu, zgrajene konec 19. stoletja, ki se je do leta 2004 uporabljala za vojaške namene. Leta 2007 se je začela revitalizacija obravnavanega območja, vanj pa je bil vključen javni program, med drugim Tehnološko inovacijski center z raziskovalnim inštitutom in Medžimurska univerza. V letu 2021 je bil zaključen proces revitalizacije severnega dela območja, degradirani del pa zajema objekte nekdanje konjušnice in degradirano zelenico na jugu območja, ki ima velik potencial za razvoj. Vojašnica se nahaja na vzhodnem robu mesta. Zaradi širjenja mesta je bilo v zadnjih letih ob njej zgrajenih 8 stanovanjskih blokov in trgovski center, na gradnjo katerega se je lokalno prebivalstvo odzvalo negativno. Rešitev za revitalizacijo južnega dela območja nekdanje vojašnice predstavlja umestitevjavnega programa, ki bi prispeval k razvoju in višji kakovosti vsakdanjega življenja v mestu ter bi se navezoval na obstoječe institucije na tem območju. Cilj magistrskege naloge je idejna zasnova univerzitetnega kampusa, ki se navezuje na strategijo razvoja Medžimurske univerze. Univerzitetni kampus bi s svojim programom povezoval izobraževanje ter svet dela, hkrati pa bi ponudil višji standard študija na univerzi in omogočil njen nadaljnji razvoj. Kampus bi okoliškim stanovalcem ponudil nove centralne dejavnosti in urejene zelene površine za sprehajanje in rekreacijo. Na podlagi teoretičnih raziskav in prostorskih ter programskih analiz je bila predlagana nova urbanistično-arhitekturna idejna zasnova, ki zajema prenovo obstoječih objektov nekdanjih konjušnic, izgradnjo reprezentančnega objekta in študentskega doma ter prenovo odprtega prostora na območju. Reprezentančni objekt obsega prostore za izobraževanje, dogodke in šport ter storitve. Odprti prostor se iz degradirane zelenice spremeni v trg, parkovne in športne površine.
Ključne besede: Čakovec, revitalizacija, univerzitetni kampus, reprezentančni objekt, študentski dom, arhitektura, urbanizem
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 401; Prenosov: 243
Celotno besedilo (47,27 MB)

Opis: Tekstilna tovarna Medžimurska trikotaža Čakovec (MTČ), ki se je nahajala v samem centru mesta, od leta 2017 ne obstaja več. Njeno območje ostaja degradirano. Dogodki, ki bi se lahko odvijali v samem mestnem središču, na območju Trga Republike, glavnega mestnega trga, se zato odvijajo drugje v mestu. Tematika magistrske naloge tako izhaja iz potrebe po novem urbanem področju, celoviti ureditvi območja z začasnim mestnim parkiriščem in degradiranega območja bivše tovarne MTČ. Področje se nahaja tik ob glavnem mestnem parku, ki je ena od glavnih znamenitosti mesta. Severno mejo trga delno definirajo objekti s kulturnimi in trgovskimi programi, ki so nastali v 80. letih prejšnjega stoletja. Južna meja ostaja nedefinirana. Na podlagi izvedenih raziskav, prostorskih analiz, podatkov in teoretičnega delu naloge - v katerem so obravnavane teme trgov, načela ureditve javnih prostorov in urbanistični razvoj področja skozi zgodovino - je bila izdelana nova urbanistično-arhitekturna idejna zasnova celotnega območja. Predvidi se revitalizacija središča, širitev trga, ustvarjanje prehodnega parterja ter umeščanje javnega dopolnilnega programa z zgradbo mestne uprave, ki je za to lokacijo predvidena že večlet. Koncept ureditve cone MTČtemelji na Seisselovi študiji točkovne stanovanjske gradnje (mini stolpov), ki bi omogočala večjo pretočnost območja, ki bi se na ta način bolj kakovostno artikuliralo in povezovalo z mestnim parkom. Glavna ideja je povezava novega trga na območju začasnega parkirišča in opuščene cone bivše MTČ v celoto, zlito z zelenjem parka. Rešitev oživlja center mesta Čakovec, ki z novimi intervencijami rešuje težave v prostoru ter pri tem poudarja in ohranja njegove obstoječe lepote.
Ključne besede: arhitektura, trg, javni prostor, degradirano območje, tovarna MTČ, Čakovec
Objavljeno v DKUM: 15.12.2023; Ogledov: 871; Prenosov: 342
Celotno besedilo (64,34 MB)

Opis: Namen izdelave magistrske naloge temelji na stvarni potrebi po gradnji Otroškega regionalnega centra za otroke s posebnimi potrebami v Čakovcu, ki bo pokrival območje severozahodnega dela Republike Hrvaške. Število otrok, ki imajo katero od oblik telesne ali duševne motnje in imajo potrebo po posebnem, dodatnem in/ali individualnem programu dela, je vsak dan večje oz. obstaja velik delež otrok, ki jim ni omogočen potreben posebni program dela, vzgoje, izobraževanja in/ali rehabilitacije. Na podlagi izvedenih raziskav, prostorskih analiz in podatkov ter na podlagi teoretičnega dela te naloge, v katerem so obravnavane teme vzgoje, izobraževanja in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami, in teme načrtovanja prostora za otroke s posebnimi potrebami, je predstavljena idejna urbanistično-arhitekturna rešitev Otroškega regionalnega centra Čakovec in pripadajočih površin. Na predvidenem območju, v južnem delu mesta Čakovec, je zasnovani park 'Martane', znotraj katerega so umeščeni prostori Otroškega regionalnega centra. Novi Otroški regionalni center Čakovec je zasnovan kot center vzgoje in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami. Idejni urbanistično-arhitekturni načrt je zasnovan kot odgovor na družbene in prostorske težave širšega prostora. Pomanjkanje javnih in zelenih površin, športno-rekreacijskih površin ter storitvenih dejavnosti, in vse to v prostoru pretežno stanovanjskih sosesk, nagovarja k načrtovanju odprtega, uporabnega in vsem dostopnega prostora, ki bo omogočil vse potrebne vsebine in dejavnosti, ki v tem prostoru manjkajo. Kot del parka 'Martane', poleg Otroškega regionalnega centra, zasnovane so dodatne storitveno-trgovske vsebine ter nova športno-rekreacijska cona in cone otroških igrišč, namenjene otrokom in igri otrok na prostem v naravnem okolju. Zasnovane so parkovne površine, ki bodo omogočale bivanje vsem uporabnikom novega prostora, ne glede na fizično oviranost ali starostno skupino.
Ključne besede: arhitektura, otroški center, parkovne površine, otroci s posebnimi potrebami, Čakovec
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 1276; Prenosov: 372
Celotno besedilo (87,96 MB)

Opis: V projektni nalogi je izdelana arhitekturna rešitev turistično informacijskega centra z vključeno kavarno. Lokacija centra se nahaja v središču mesta Čakovec na Trgu Republike. S projektom sam želela približati gradnjo s sodobnimi in tradicionalnimi materiali ter omogočiti uporabnikom dostop do najbolj svežih informacij in najbolj udobno in ugodno bivanje v mestu.
Ključne besede: Arhitektura, turizem, informacije, center, slama, Čakovec
Objavljeno v DKUM: 29.08.2017; Ogledov: 982; Prenosov: 171
Celotno besedilo (39,52 MB)

Opis: Pavlinski samostan Blažene Djevice Marije i svih svetih u Šenkovcu kraj Čakovca, kasnije posvećen svetoj Jeleni, djelovao je na području Međimurja u periodu od 1376. do 1786. godine. Samostan je osnovala obitelj Lacković, a kasnije su njegovi patroni bili obitelj Celjski, Fridrik Lamberg i obitelj Zrinski. Razdoblje kad je obitelj Zrinski vlasnik Međimurja najviše su obilježili brojni sukobi između te obitelji i čakovečkog pavlinskog samostana, koji su bili potaknuti ekonomskim, ali i vjerskim razlozima, jer su Zrinski prešli na protestantizam. To se može iščitati iz činjenice da sukobi sa samostanom traju i nakon što su Zrinski formalno prestali biti protestanti, a sličan odnos, isprepleten sukobima i sporovima, samostan je imao i s obitelji Althan, koja je vlasnik Međimurskog vlastelinstva u 18. stoljeću. Tijekom svog djelovanja samostan je postepeno povećavao svoju nepokretnu imovinu, pa je tako ušao u posjed crkve sv. Jeronima u Štrigovi, te brojnih vinograda, šuma i livada. Stoljećima je uživao razne povlastice, prvenstveno one za trgovanje i vinotočje. Nedjeljom je mogao držati trg pred samostanom, te sajam na blagdan Svete Jelene. Samostan je imao pravo suditi krivcima, te ih osuđivati, pa je tako u čakovečkom samostanu zabilježeno 12 procesa. Dekretom cara i kralja Josipa II. samostan je 1786. godine ukinut, a sva vrjednija imovina bila je otpremljena u Budim, dok je ostala pokretna imovina prodana na dražbi. Samostanske zgrade tada preuzima Dvorska komora, koja na neadekvatan način njima upravlja, pa one postepeno propadaju. Prvotni samostan gradi se u vrijeme gotike, a njemu je u renesansnom periodu dograđena bočna kapela. U baroku se čitav kompleks temeljito rekonstruira, a nakon ukinuća samostana sklop je u svoju privatnu rezidenciju, odnosno dvorac, pretvorio barun Vinko Knežević koji ga dobiva početkom 19. stoljeća. Do kraja stoljeća samostanski sklop je gotovo u potpunosti srušen, a od njega su ostali stajati samo kapela sv. Jelene (svetište nekadašnje samostanske crkve) i jedna gospodarska građevina. Ovaj kompleks prepoznat je kao iznimno vrijedan, pa su još 1924. godine na njemu provedena prva arheološka istraživanja. S radovima se tada stalo, a s novim se arheološkim istraživanjima započelo tek 1990. godine, kada je pokrenuta obnova kapele. U tim radovima u unutrašnjosti kapele, odnosno svetišta pavlinske crkve, pronađen je vrijedan gotički oslik datiran na kraj 14. stoljeća, koji je prezentiran. U arheološkim istraživanjima koja su trajala od 1990. do 2002. godine otkriven je središnji dio samostanskog kompleksa. Temeljem pronađenih arheoloških struktura u tim istraživanjima možemo jasno definirati ove funkcionalne cjeline: svetište samostanske crkve (kapela svete Jelene), crkvena lađa, bočna kapela heksagonalnog tlocrta (takozvani mauzolej obitelji Zrinski), istočno samostansko krilo, sakristija, zapadno samostansko krilo, zvonik (?), južni hodnik samostana, klaustar, te djelomično sjeverno samostansko krilo, dok gospodarske građevine i ogradni zid kompleksa nisu istraženi. Unatoč činjenici da je središnji dio samostanskog kompleksa arheološki istražen, njegovu prezentaciju otežava manjkava dokumentacija o provedenim arheološkim iskopavanjima, loše stanje očuvanosti arheoloških struktura, brojne pregradnje, te današnja neprimjerena neposredna okolina. Kako bismo dobili jasniju sliku o ovom kompleksu i njegovim građevinskim fazama, provedene su dvije kampanje revizijskih arheoloških istraživanja (tijekom 2011. i 2012. godine). Ova istraživanja treba nastaviti kako bi konačna prezentacija lokaliteta bila ispravna i znanstveno utemeljena. Obzirom na ranije utvrđenu povijesnu i spomeničku vrijednost ovog kompleksa, za njegovu pravilnu prezentaciju u svih segmentima treba primijeniti najkvalitetnija rješenja.
Ključne besede: Zgodovina Međimurja, pavlinski red na Hrvaškem, pavlinski samostan Šenkovec, Čakovec, Šenkovec, zgodovina, arheološke raziskave / Povijest Međimurja, pavlinski red u Hrvatskoj, pavlinski samostan u Šenkovcu, Čakovec, Šenkovec, povijest, arheološka istraživanja
Objavljeno v DKUM: 25.11.2015; Ogledov: 1376; Prenosov: 223
Celotno besedilo (22,65 MB)