| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 115
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kršitev temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami pri pridobivanju ustrezne izobrazbe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Kozarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Področje temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu je v Sloveniji urejeno v številnih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Med osnovne pravice spada zagotavljanje enakih možnosti, nediskriminacija, spoštovanje in sprejemanje različnosti ter dostop do vključujočega izobraževanja. V realnem življenju pa pogosto prihaja do težav pri zagotavljanju teh pravic, na kar Slovenijo opozarjajo tudi mednarodni organi, kot je na primer Odbor ZN za pravice invalidov. V pričujočem diplomskem delu preučujemo temeljne pravice otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu preko pregleda pravnih in zakonodajnih podlag ter s pomočjo lastne raziskave. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri so starši seznanjeni s pravicami svojih otrok s posebnimi potrebami na področju izobraževanja, kako pogosto se srečujejo s kršitvami teh pravic, kako le-te vplivajo na odnose in kakovost življenja v njihovih družinah ter kakšne spremembe izobraževalnega sistema bi bile potrebne, da bi se zagotavljale pravice otrok s posebnimi potrebami do enakovrednega izobraževanja. Na vprašanja smo odgovorili s pomočjo kvalitativne raziskave, pri kateri smo uporabili polstrukturirane intervjuje. Naše sogovornice so bile matere otrok s posebnimi potrebami, ki smo jih izbrali namensko po principu snežene kepe. Zbrane podatke smo vsebinsko analizirali v spletni aplikaciji Atlas.ti. Ugotovili smo, da so bile naše sogovornice zelo pomanjkljivo obveščene o pravicah svojih otrok s posebnimi potrebami, da so si informacije večinoma poiskale same, tj. preko spleta ali socialnih omrežij, da so bile kršitve pravic njihovih otrok pogoste ter da so imele negativne posledice za otroke in družine. Predvsem problematično je dejstvo, da je usoda otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu pogosto odvisna od posameznih učiteljev ali drugih strokovnih delavcev, ki ne sprejemajo vključujočega izobraževanja. V izobraževalnem sistemu so spremembe, ki bi zagotavljale spoštovanje pravic otrok s posebnimi potrebami, nujne.
Ključne besede: otroci, posebne potrebe, izobraževanje, kršitev pravic, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 28; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Nadzor nad policijo v luči varuha človekovih pravic : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Marko Bera, 2022, diplomsko delo

Opis: Nadzor nad policijo je v Republiki Sloveniji razvejan in normativno porazdeljen. Deli se na formalni in neformalni nadzor oziroma notranji in zunanji nadzor, kjer notranjega izvajajo pooblaščeni uslužbenci Vlade oziroma policije, zunanjega pa neodvisni pooblaščeni nadzorniki. Skozi zgodovino se je nadzor nad policijo (kot sama organizacija policije) veliko spreminjal in dopolnjeval, z namenom izboljšave sistema. Velik pomen ima interni nadzor, nepogrešljiv pa je zunanji nadzor, kjer se osredotočamo na nadzor Varuha človekovih pravic. Zaznati je razlike v sistemih, glede na njihov potek dela, pristojnosti ter hierarhično razmerje. Neodvisni nadzor torej opravlja institucija Varuha človekovih pravic, kjer ima ta pravico do vpogleda v tajne dokumente in informacije, do vpoklica zaposlenih k pomoči in razgovoru. Varuh tudi izdaja mnenja in priporočila, ki jih predstavi v svojih rednih letnih poročilih, ob tem pa spremlja odziv Vlade na njegova priporočila. Ob spremembi družbenih norm zaradi situacije Covid-19 se pojavi vprašanje legitimnosti ter zakonitosti policijskih pooblastil, ter vprašanje, kako učinkovito je bil oziroma bo opravljen nadzor nad policijo. V tem diplomskem delu smo se osredotočili na omenjeni obliki nadzora, bolj podrobno pa na nadzor, ki ga opravlja Varuh človekovih pravic.
Ključne besede: diplomske naloge, varuh človekovih pravic, vlada, človekove pravice, policija, pooblastila, nadzor
Objavljeno v DKUM: 21.07.2022; Ogledov: 256; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (754,38 KB)

3.
4.
Pridobitno ustarjanje igričarskih pretočnih vsebin v živo
Alja Gracej, 2022, magistrsko delo

Opis: Streamanje različnih vsebin v živo je razmeroma nova dejavnost, ki v svetu še ni tako prepoznana – sploh med starejšimi generacijami. Z razumevanjem profitnosti te dejavnosti pa imajo težave tudi mlajše generacije, saj je princip njenega delovanja nov. Gre namreč za dejavnost, kjer občinstvo prostovoljno plačuje streamerju, ki to dejavnost izvaja na spletni platformi, da npr. igra video igre, jih zabava in z njimi komunicira. Za marsikoga se to sliši preveč preprosto in nerealno. Streamanje je lahko zgolj zabava, lahko pa je tudi resen posel. To je odvisno od tega, kakšne cilje ima streamer pri opravljanju te dejavnosti, kako ga podpre občinstvo, na to pa lahko vplivajo še drugi dejavniki. Ko ta dejavnost postane dobičkonosna jo je potrebno primerno obravnavati, da postopamo v skladu z veljavno davčno zakonodajo določenega območja. Problem pri streamanju je, da je potrebno upoštevati več različnih zakonov iz zelo različnih območij hkrati. Povrhu pa gre za novejšo dejavnost, kar zahteva še toliko bolj poglobljeno obravnavo. Magistrsko delo preko poglobljenih intervjujev streamerjev predstavlja streamanje v živo kot pridobitno dejavnost. Za področje Slovenije pa obravnava tudi načine, s katerimi se lahko to dejavnost prijavi pri davčnem uradu. Poleg tega tudi samo streamanje zahteva izvedbo po določenih smernicah in pravilih, ki jih določa platforma za streamanje. K temu jih v nekaterih primerih obvezuje določena zakonodaja, v nekaterih primerih pa se zaradi različnih vzgibov zanje odločajo sami. Streamer mora tako zelo dobro raziskati vse predpise in pravila, da jih lahko razume in upošteva. Tu sta problematični predvsem področji varstva osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine, saj so s pojavom interneta prišla tveganja in slabosti, ki jih do takrat niso poznali. Magistrsko delo širše obravnava ukrepe in aktivnosti za varstvo pravic osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine na platformah za streamanje v živo.
Ključne besede: Davčna zakonodaja, osebni dohodek, streamanje v živo, varstvo osebnih podatkov, varstvo pravic intelektualne lastnine
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 405; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Dopustnost protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku : doktorska disertacija
Katja Drnovšek, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava nacionalne, primerjalnopravne, nadnacionalne in čezmejne vidike problematike dopustnosti protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku, ki v Republiki Sloveniji še nima normativne rešitve. Ko so se sodišča v praksi vendarle srečala z vprašanjem uporabe protipravno pridobljenih dokazov, kar je še posebej neizogibno v digitalni dobi, zaznamovani s pospešenim razvojem tehnologije in pojavljanjem vedno širših možnosti pridobivanja dokazov, je Ustavno sodišče RS v odmevni odločbi št. Up-472/02-12 z dne 7. oktobra 2004 vzpostavilo temeljno pravilo za odločanje o dopustnosti dokazov, pridobljenih s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic. Sodiščem je v takšnih primerih naložilo tehtanje pravic vseh vpletenih strank in uporabo načela sorazmernosti, na tej podlagi pa skrbno presojo o pravici, ki ji je v okoliščinah konkretnega primera treba dati prednost. Natančnejši kriteriji presoje in odgovori na morebitna druga vprašanja naj bi se vzpostavili skozi nadaljnji razvoj sodne prakse rednih sodišč. Analiza slovenske sodne prakse nasprotno vodi do ugotovitve, da so obrazložitve sodb, ki se nanašajo na dopustnost protipravno pridobljenih dokazov, še 15 let po izdaji odločbe Ustavnega sodišča dokaj arbitrarne, neskladne in nejasne, zaradi česar imajo pri poenotenju sodne prakse zgolj omejeno vlogo. Doktorska disertacija obravnava več perečih težav, med katerimi izstopajo vprašanje ustreznega pomena in vsebine pravice do dokaza kot elementa ustavnih procesnih jamstev iz 22. člena Ustave RS, primernost uveljavljenega metodološkega pristopa k tehtanju človekovih pravic ter izpeljava kriterijev presoje dopustnosti protipravno pridobljenih dokazov. Sledi tudi razprava o vsebini in vlogi temeljnih načel v slovenskem pravdnem postopku s posebnim poudarkom na diskurzu o načelu materialne resnice ter implikacijah interakcije med temeljnimi načeli za ureditev dopustnosti protipravno pridobljenih dokazov. Primerjalnopravni del zajema kritično ovrednotenje alternativnih pristopov k reševanju obravnavane problematike, ki so se razvili v zakonodaji, sodni praksi in pravni doktrini nemškega, avstrijskega, anglo-valižanskega in ameriškega pravnega reda, ter možnosti za njihovo aplikacijo v domači zakonodaji. Rezultati primerjalnopravne analize so pokazali, da se tudi tuje ureditve srečujejo s podobnimi težavami in nedorečenimi rešitvami glede uporabe protipravno pridobljenih dokazov kot slovenska ter da zaradi razlik v nacionalnih pravnih redih tujih rešitev ni mogoče nekritično prenesti v domačo zakonodajo. Slednje so kljub temu vredne pozornosti, saj bi lahko ob prilagoditvah, ki upoštevajo nacionalne posebnosti, služile kot vzorec dobrih ali pa tudi slabih praks v nadaljnjem razvoju slovenske ureditve na obravnavanem področju. Republiko Slovenijo kot podpisnico mednarodnih pogodb in članico EU zavezujejo tudi mednarodni in evropski pravni akti, med katerimi sta na področju varstva človekovih pravic najpomembnejši Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Četudi ne vsebujeta izrecnih določb, ki bi od držav članic oziroma podpisnic zahtevali določen način ravnanja s protipravno pridobljenimi dokazi v civilnih postopkih, sta na njuni podlagi tako Evropsko sodišče za človekove pravice kot tudi Sodišče Evropske unije izoblikovala odklonilna stališča glede dopustnosti dokazov, pridobljenih s kršitvijo nekaterih temeljnih pravic (predvsem prepovedi mučenja, pravice do poštenega sojenja, posredno pa tudi pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja). Doktorska disertacija se opredeljuje do tako vzpostavljenih kriterijev dopustnosti dokazov v sodni praksi obeh sodišč, ki so v slovenski sodni praksi prepogosto zanemarjeni oziroma spregledani. Razpravo zaokroža obravnava čezmejnih vidikov uporabljivosti dokazov, pridobljenih v drugih državah članicah EU na podlagi evropskih pravnih aktov, ki urejajo pravosodno sodelovanje pri pridobivanju dokazov.
Ključne besede: protipravno pridobljeni dokaz, izključitev dokazov, pravica do dokaza, kolizija človekovih pravic, procesna jamstva, materialna resnica, načelo proste presoje dokazov, dokazni standard, čezmejno izvajanje dokazov, pravdni postopek
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 488; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

6.
Zaščita in izkoriščanje avtorskih del v izobraževanju ter posledice njihovih kršitev
Katja Vajksler, 2020, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalne dosežke je treba zavarovati in primerno nagraditi ter ljudi tako stimulirati k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtorsko in sorodne pravice v Republiki Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na osnovi zakona se ustvarjalna dela, tudi s področja izobraževanja, uvrščajo med avtorska dela. Avtorskopravno varstvo vključuje stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Vsako avtorsko delo mora izpolnjevati pet osnovnih predpostavk. Te predpostavke so, da mora delo biti stvaritev, biti mora s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, biti mora rezultat duhovnega izražanja, kar pomeni, da se morajo v njem odražati avtorjeve misli in občutki, izraženo mora biti na način, ki je človeku zaznaven, in mora biti individualno. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah navaja odprto listo primerov, ki so najbolj tipični za avtorska dela. Na področju izobraževanja poznamo avtorska dela, ki jih v času izobraževanja ustvarijo učenci in študenti, in tista, ki jih za namene poučevanja ustvarijo učitelji in profesorji. Na nižjih stopnjah izobraževanja, na primer v osnovnih in srednjih šolah, je bolj malo del, ki bi kazala tolikšno mero ustvarjalnosti, da bi lahko izpolnjevala osnovne predpostavke avtorskega dela, na univerzah pa se od študentov zahteva, da za namene študija ustvarijo dela, ki pogosto izpolnjujejo vse predpostavke. Tipični primeri takih del so diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Na drugi strani pa so tista avtorska dela, ki jih ustvarijo profesorji za namene poučevanja, najbolj tipični primer tega pa so predavanja. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah govorjena dela in s tem predavanja izrecno uvršča med avtorska. Pri delih profesorjev se pojavijo tudi vprašanja, ali so izpitna vprašanja avtorska dela. Pri vseh delih je treba paziti, da kroga avtorskih del ne širimo umetno, ne smemo pa jih avtomatično izločiti. Zaradi tega bo treba v vsakem posameznem primeru ocenjevati izpolnjenost osnovnih predpostavk avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za namene izobraževanja določa izjeme od avtorske pravice. Uporaba avtorskih del je za namene izobraževanja prosta in avtorjevo dovoljenje za uporabo ni potrebno. Ob takšni uporabi pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, saj se v nasprotnem primeru znajdemo na področju kršitev avtorskih pravic. Pri omejitvah gre za iskanje ravnotežja med interesi avtorja in družbenimi interesi do pretoka informacij in dostopa do znanja. Omejitve so dopustne le v razumni meri in v okviru predvidenega namena, primeri pa morajo biti določeni z zakonom. Prosta uporaba za namene pouka študentom dopušča uporabo avtorskih del, ne da bi se ti morali veliko ukvarjati z avtorskih pravom. Države članice Evropske unije pa ne določajo enakih omejitev avtorske pravice za namene izobraževanja, kot jih določa slovenski avtorski zakon.
Ključne besede: avtorska pravica, izobraževanje, izjeme od avtorske pravice, kršitve avtorskih pravic
Objavljeno v DKUM: 11.12.2020; Ogledov: 655; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (890,27 KB)

7.
Pravice potnika/izletnika ob odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika : magistrsko delo
Selmin Kičin, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko pravnega položaja potnika v primeru odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika. Potnik pri načrtovanju potovanja vstopa v različne pogodbene odnose kot šibkejša pogodbena stranka, ki je za razliko od velikih družb strokovno in informacijsko podhranjena. Slovenska zakonodaja v veliki meri sledi zakonodaji EU in ščiti potnika v primeru odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika. To se kaže v posameznih institutih, kot so različni sistemi zavarovanj, sistemi vračil kupnin, organiziranje alternativnih možnosti izvedbe leta, odgovornosti ponudnikov turistične dejavnosti, odgovornosti za izbiro tretjih oseb itd. Kljub temu pa še obstajajo nekatera področja, kjer bi bila potrebna večja zaščita potnika. Pravni položaj potnika ob odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika je odvisen od tega, na kakšen način in s kom potnik sklepa pravni posel, v katerega je vključena storitev letalskega prevoza. V osnovi poznamo tri načine oziroma možnosti nakupa letalske vozovnice. Potnik lahko vozovnico kupi neposredno od letalskega prevoznika. Če je nad letalskim prevoznikom začet stečajni postopek, je potrebno poleg ostalih možnosti, kot so takojšno vračilo kupnine ali organizacija nadomestnega leta, upoštevati še določbe insolvenčnega prava, ki ščitijo potnika kot upnika stečajnega postopka. Potnika pa se lahko odloči za sklenitev pogodbe o organiziranju potovanja, kjer organizator potovanja sklene pravni posel z letalskim prevoznikom, ki nastopa kot ponudnik storitve letalskega prevoza v pogodbi o organiziranju potovanja. Tukaj so pravila nekoliko drugačna, saj je pogosto breme odgovornosti za morebitno neizvedbo leta na organizatorju potovanja, saj je organizator tisti, ki organizira storitev letalskega prevoza in najde ustreznega prevoznika. Zato bo v tem primeru potnik lažje prišel do takojšnega vračila kupnine oziroma nadomestnega leta, kot v primerih, ko bo potnik sklenil pravni posel neposredno z letalskim prevoznikom, kjer bo najpogosteje svojo terjatev tj. kupnino prijavil v stečajni postopek v kolikor je nad njim uveden stečajni postopek. Insolvenčna zakonodaja ščiti potnika do te mere, da je pravni položaj vseh upnikov enak. Kar pomeni, da ni mogoče, da bi ostali upniki bili poplačani pred potnikom in v celoti, tako da bi le ta ostal brez poplačila oziroma bi bil poplačan kasneje. Velikokrat pa potnik ne pozna trenutnih razmer na trgu turističnih storitev, zato se odloči za sklenitev posredniške pogodbe o potovanju. Posrednik v imenu in na račun potnika sklene pravni posel z organizatorjem potovanja ali pa neposredno z letalskim prevoznikom. Pravna ureditev posredniku nalaga odgovornost za izbiro tretje osebe, kar pomeni zaščito potnika v primeru stečaja letalskega prevoznika, kadar posrednik pri izbiri ne ravna skrbno in ne preveri vseh okoliščin, ki bi lahko vplivale na izpolnitev pogodbe. Tudi v primeru, če potnik zahteva sklenitev pravnega posla z določenim letalskim prevoznikom, je posrednik dolžan potnika opozoriti na morebitne pomanjkljivosti oziroma okoliščine, ki bi lahko vplivale na samo izvedbo leta.
Ključne besede: odpoved leta, stečaj letalskega prevoznika, varstvo pravic potnikov, pogodba o prevozu oseb, pogodba o organiziranju potovanja, posredniška pogodba o potovanju, turistični paketi, odgovornost letalskega prevoznika, odgovornost organizatorja potovanja, odgovornost posrednika potovanja, potrdilo o potovanju.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 852; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (576,97 KB)

8.
Varstvo otrok v času pandemije COVID-19 : diplomsko delo
Vesna Drozg, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Varstvo otrok v času pandemije COVID-19 obravnava otrokove pravice ter njihovo varstvo v času pandemije. V začetnem delu so navedeni temeljni pojmi, ki so pomembni za celotno razumevanje diplomskega dela, kot je razvoj otrokovih pravic, kaj so otrokove pravice, opredeljena pa je tudi definicija otroka iz različnih pravnih virov. Razložen je pojem pandemije in razlikovanje s pojmom epidemije ter opisana je koronavirusna bolezen COVID-19 in potek dogodkov, ki so pripeljali do razglasitve pandemije. Ker je največja posledica pandemije COVID-19 zaprtje izobraževalnih ustanov ter uvedba šolanja na daljavo, je osrednji del diplomskega dela usmerjen v pravice do izobraževanja otrok ter njihovo varstvo v primeru kršitev. V nadaljevanju dela je predstavljena pravica do izobrazbe in varstvu otrok v šoli, del pa je namenjen kršitvi teh pravic ter odgovornost za njihov nastanek. Varuh človekovih pravic je pomemben člen, ki varuje otrokove pravice, zato je del namenjen tudi predstavitvi njegovega dela, prav tako pa so na kratko omenjene tudi druge nevladne organizacije, ki se v največji meri posvečajo varstvu otrokovih pravic. Ker je pandemija izredno stanje, je opisano tudi izobraževanja v izrednem stanju na splošno. V osrednjem delu je največji del namenjen predstavitvi načina izobraževanja v času pandemije, težave, s katerimi so se srečevali učenci ter njihovi starši, ter katere pravice otrok so največkrat kršene. Predstavljene pa so tudi nekatere posledice zaprtja izobraževalnih ustanov, kot so motena prehrana otrok, problematika varstva zasebnosti otrok ter pomoč družine pri učenju od doma. V zaključku diplomske naloge bom navedla nekatera priporočila, ki jih naj upoštevajo države, v primeru ponovnega zaprtja šol, kajti virus se ni nehal širiti in lahko pride do ponovnega zaprtja celotne šole ali posameznega oddelka. V sklepu sem navedla svoje ugotovitve, ki sem jih spoznala med pisanjem diplomskega dela.
Ključne besede: otrokove pravice, varstvo otrokovih pravic, pandemija, COVID-19, izobraževanje, pravica do izobrazbe, izobraževanje v izrednih razmerah, zaprtje šol, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1775; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

9.
Državni preventivni mehanizem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tjaša Stepančič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti delovanje državnega preventivnega mehanizma v Republiki Sloveniji, razumeti pravne temelje za delovanje ter ugotoviti kakšna je bila realizacija priporočil, ki jih je državni preventivni mehanizem izdal. Naloge državnega preventivnega mehanizma so bile z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju dodeljene Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Varuh funkcijo državnega preventivnega mehanizma opravlja predvsem z rednimi obiski krajev odvzema prostosti, zato je bila leta 2015 ustvarjena posebna enota DPM, ki obiskuje le te kraje, drugih individualnih pobud pa ne obravnava. V skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic je dolžnost Varuha, da Državnemu zboru predaja redna ali posebna poročila o svojem delu, poroča o pravni varnosti državljanov ter ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic. Varuh v vlogi državnega preventivnega mehanizma deluje od pomladi 2008, vsako leto pa pripravi poročilo o svojem delu v vlogi DPM, ki je sestavni del rednega Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, čeprav je tiskano v ločeni publikaciji. V diplomskem delu smo s preučevanjem letnih poročil Varuha o izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma ugotovili, da se iz leta v leto izboljšuje stanje na področju človekovih pravic, bivalnih razmer in ravnanj z osebami, ki jim je odvzeta prostost. S sodelovanjem Varuha z nevladnimi organizacijami se število sodelujočih pri izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma povečuje, kar omogoča kvalitetnejše in pogostejše obiske ustanov. Državni preventivni mehanizem ob svojih obiskih vsako leto opaža nepravilnosti in pomanjkljivosti, zato izdaja ustreznim organom priporočila za njihovo odpravo. Varuh je zadovoljen z odzivi pristojnih organov obiskanih ustanov, saj so pripravljeni sodelovati ter poskušajo sprejeti vse ukrepe za potrebne izboljšave, ki so v njihovi domeni.
Ključne besede: diplomske naloge, državni preventivni mehanizem, človekove pravice, Varuh človekovih pravic RS
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 593; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (638,42 KB)

10.
Kršitev človekovih pravic na temelju prepovedi posvojitve ruskih otrok s strani ameriških državljanov : diplomsko delo
Laura Kraner, 2020, diplomsko delo

Opis: V preambuli Konvencije o otrokovih pravicah je navedeno, da mora otrok za poln in harmoničen razvoj svoje individualnosti odraščati v družinskem okolju, v sreči, ljubezni in razumevanju in da si morajo države prizadevati, da bi otroci odraščali v urejenem družinskem in življenjskem okolju. Vsaka država naj bi zagotovila ukrepe, s katerimi bo skrbela za varstvo otrokovih koristi. Tretji člen Konvencije o otrokovih pravicah opredeljuje načelo največje koristi otroka, ki določa, da naj bodo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, otrokove koristi glavno vodilo. Bistvo diplomskega dela je predstaviti, kje so bile kršene človekove oziroma otrokove pravice in na kakšen način bi jih morala vsaka država upoštevati pri mednarodnih posvojitvah. Spodbuditi je treba države, da spoznajo, da mednarodna posvojitev predstavlja alternativen in včasih edini način skrbi za otroka, če zanj ni mogoče najti druge možnosti, še posebej, če gre za otroke, ki so bolni in so ostali brez bioloških staršev ter so prisiljeni biti in ostati več let v sirotišnicah.
Ključne besede: otrok, posvojitev, mednarodna posvojitev, kršitev človekovih pravic, načelo varstva otrokovih koristi
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 968; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (470,60 KB)

Iskanje izvedeno v 1.74 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici