1. Vloga in delovanje inšpekcije za delo v RS : magistrsko deloAna Rous, 2024, magistrsko delo Opis: Področje dela ponazarja bistveni del družbenega sistema, ki neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, hkrati pa prispeva k širši javni koristi. Ker je področje dela tako kompleksno, je posledično podvrženo večjim možnostim za kršitve, kot so izkoriščanje delavcev, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje ter izigravanje predpisov, kar lahko resno ogroža pravice delavcev in njihovo varnost. Iz tega vidika je reden in učinkovit sistem inšpekcijskega nadzora nujen, saj ustrezno sankcionira tovrstne kršitve, hkrati pa služi kot preventiva pred nadaljnjimi kršitvami. Inšpekcijski nadzor ima kontradiktorno naravo; na eni strani so delodajalci, ki ob ugotovljenih kršitvah in naloženih sankcijah izražajo odpor in jezo, na drugi strani pa so delavci, ki so nezadovoljni, kadar kršitve niso odkrite ter sankcionirane.
Inšpekcija za delo ima ključno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, ki urejajo to področje. Njena glavna naloga je zagotavljanje zakonitosti ter skladnosti z delovnopravno zakonodajo, vendar pa njeno delovanje ne obsega zgolj kaznovanje kršiteljev; s svojo svetovalno funkcijo spodbuja k zagotavljanju varstva pravic delavcev ter izboljšanje delovnih razmer, kar je pomembno za vzpostavitev zdravega delovnega okolja. Inšpekcijski nadzor ima velik družbeni pomen, saj omogoča vpogled v dejansko stanje na terenu, kar pripomore k identifikaciji problemov in izzivov ter iskanju ustreznih rešitev.
Seznam predpisov, ki jih je treba upoštevati, je vedno daljši, hkrati pa narašča tudi število poslovnih subjektov, zato je nujno, da se nadzorni mehanizem stalno prilagaja. Vendar pa kadrovska zasedenost inšpektorata temu ne sledi, kar posledično vodi do zmanjšane učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Izzivov, s katerimi se sooča inšpekcija za delo, je več in se sčasoma spreminjajo, kljub temu pa je mogoče opaziti določene kršitve in težave, ki so postale skoraj že "sistemske," saj se pojavljajo že vrsto let. Iz tega razloga je analiza vloge in delovanja inšpekcije za delo ključna, saj izpostavitev izzivov, s katerimi se soočajo inšpektorji za delo, morda privede do pomembnejših sprememb, ki bodo vlogo inšpekcije okrepile, hkrati pa prispevale k ustvarjanju bolj poštenega delovnega okolja.
Ključne besede: Delovno pravo, inšpekcijski nadzor, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ukrep delovnega inšpektorja, kadrovska problematika, varstvo pravic delavca, Evropski organ za delo, Mednarodna organizacija dela.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
2. Varstvo osebnih podatkov kot temeljna človekova in pacientova pravica : magistrsko deloEma Turnšek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanja in dileme varstva osebnih podatkov zdravstvene narave in jih locira v pravnem sistemu. V glavnem se ukvarja z vrsto občutljivih osebnih podatkov zdravstvene narave. Občutljivi so zato, ker se nanašajo na lastnosti ali kvalitete človeka, zaradi katerih bi lahko bil podvržen diskriminaciji in/ali stigmatizaciji (npr. diagnoza psihološke bolezni, prizadetost, neplodnost, okuženost z virusom HIV ipd.). Slovenija je šesta država v Evropi, ki je v splošnem zavarovala pravico do varstva osebnih podatkov z Ustavo Republike Slovenije. Varstvo osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih Slovenije pa se od takrat razvija na različne načine. V Urgentnem kliničnem centru v Ljubljani so že okoli leta 2000 izdelali Izjavo o posredovanju informacij o osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju, ki je urejala in legitimirala posredovanje informacij pacienta. Nekoliko kasneje, leta 2008, se je začelo načrtovanje projekta eZdravje. Kljub temu, da se je njegovo izvajanje dodobra začelo šele leta 2015, je do konca krize Covid-19 projekt doživel razcvet. Prinesel je ogromno novosti, ki so se izkazale za ene bolj in druge malo manj dobre. Pojav epidemije Covid-19 je prispeval tudi naklonjenosti vlade k izdajanju številnih predpisov in odlokov, kar je rezultiralo v precejšnjem razburjenju množice, ustavnih pritožbah, zahtevah po presoji ustavnosti kot tudi v dejanskih kršitvah človekovih in pacientovih pravic. S tem se zaključi historični pregled ureditve varstva osebnih podatkov v Sloveniji in se začne podrobna opredelitev danes veljavne pravne ureditve v zvezi s pravico do varstva osebnih podatkov, ki velja v našem nacionalnem pravnem redu. Pravica do varstva osebnih podatkov pacienta ni varovana zgolj na nacionalnem nivoju, temveč tudi skozi določbe primarnega in sekundarnega prava EU ter EKČP. Magistrsko delo zajema obravnavo vseh relevantnih pravnih aktov, ki kakorkoli vplivajo na uresničevanje pacientove pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov. Temelji varstva splošne pravice do osebnih podatkov so zastavljeni v določbah najvišjih aktov, t. j. v ustavi, primarnem pravu EU in EKČP. Poleg slednjih, magistrsko delo predstavlja tudi splošnejše pravne akte, ki urejajo pravila za zakonito uresničevanje navedene pravice, to sta Splošna uredba o varstvu podatkov kot del sekundarnega prava EU in Zakon o varstvu osebnih podatkov kot lex generalis za zadevno področje. Ker se delo osredotoča na obravnavo varstva osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih oziroma na specifično zdravstvene osebne podatke, sega raziskava tudi do specialnih zakonov na področju zdravstva, saj le-ti predvidevajo spoštovanje pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov v konkretnem. Varstvo osebnih podatkov zajema več pravic, denimo pravico do dostopa, pravico do omejitve obdelave, pravico do izbrisa ali pozabe, in med drugimi tudi pravico do seznanitve z osebnimi podatki. Slednja lahko na nek način asociira na pojasnilno dolžnost zdravnika. Oba fenomena namreč pokrivata pacientovo pravico do seznanitve, vprašanje je le do česa, kdaj in v kakšnem obsegu. Iz tega razloga je v magistrsko delo vključena primerjava, ki izpostavi njune razlike in določene skupne točke. Glede na to, da se večji del magistrskega dela osredotoča na pravo, veljavno v Sloveniji in deloma za EU, je na koncu vključena primerjava koncepcije varstva osebnih podatkov v dveh zelo različnih pravnih sistemih – ZDA in EU. S tem se magistrsko delo nekako zaokroži in uspešno prikaže celostno sliko varstva osebnih podatkov v smislu temeljne človekove in pacientove pravice.
Ključne besede: osebni podatki, občutljivi osebni podatki, zdravstveni osebni podatki, pravica do zasebnosti, varstvo človekovih pravic, zdravstvena dokumentacija, pojasnilna dolžnost, varstvo osebnih podatkov, medicinsko pravo, kršitve pravice do varstva osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 112
Celotno besedilo (5,53 MB) |
3. Kršenje človekovih pravic v zaporskih sistemih Rusije, Irana in Kitajske : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIvana Lovrić, 2024, diplomsko delo Opis: Kršenje človekovih pravic je problem, ki je prisoten v številnih državah. Posebej problematično je kršenje človekovih pravic v zaporih. Cilj zaključnega dela je bil raziskati kršenje človekovih pravic v zaporskih sistemih Rusije, Irana in Kitajske, ter identificirati morebitne razlike v oblikah kršenja človekovih pravic v izbranih državah. Uporabili smo kombinacijo različnih metod, s katerimi smo analizirali in predstavili stanje kršenja človekovih pravic v zaporskih sistemih Rusije, Irana in Kitajske. Z uporabo deskriptivne metode smo predstavili zaporske sisteme obravnavanih držav in s primerjalno analizo izpostavili podobnosti ter razlike med sistemi po izbranih kazalnikih. Zaporski sistemi v Rusiji, Iranu in na Kitajskem so postali predmet mednarodne pozornosti zaradi težkih razmer za zapornike, ki posledično vodijo v kršenje človekovih pravic. Kljub mednarodnim določilom in nacionalni ureditvi v teh treh državah v praksi pogosto prihaja do kršitev. Raziskava je pokazala, da so Rusija, Iran in Kitajska avtoritarne države, kar se odraža tudi v njihovih zaporskih sistemih. Vse tri države imajo tudi uzakonjeno smrtno kazen, ki se uporablja kot orodje politične represije. Prenatrpanost, slaba higiena in pomanjkanje zdravstvene oskrbe so prisotni v zaporih vseh treh držav. Pogosto je fizično in psihično nasilje nad zaporniki, vključno z mučenjem in zlorabami. Pri preučevanju zapornih sistemov v Rusiji, Iranu in na Kitajskem smo ugotovili, da prihaja do določenih razlik. V Rusiji se smrtna kazen kljub temu, da je uzakonjena, ne uporablja, kar pa ne velja za Iran in Kitajsko. V zaporskih sistemih Rusije in Kitajske se kot zloraba izvaja tudi delo zapornikov, kar pa ne velja za Iran. Posebnost zaporskega sistema Kitajske je tudi praksa pridobivanja organov od usmrčenih zapornikov.
Ključne besede: zaporski sistemi, kršenje človekovih pravic, Rusija, Iran, Kitajska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 15
Celotno besedilo (631,62 KB) |
4. Primerjava pritožbenega postopka v Sloveniji in drugih državah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeDavid Škof, 2024, diplomsko delo Opis: Pritožbeni postopek na delo policije je ključni mehanizem za zagotavljanje pravičnosti in korektnosti delovanja policijskih organov ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Državljanom omogoča, da izrazijo svoje pomisleke oziroma nestrinjanje z ravnanjem policije, kar je ključnega pomena za ohranjanje pravne države in zaupanja javnosti v delovanje policijskih sil. Določen je z zakonodajo, ki opisuje kako naj posamezniki vložijo pritožbo, kako se ta obravnava in kako se sprejemajo končne odločitve. Pritožbeni razlogi so različni in zajemajo različne vrste nepravilnosti, kot so neupravičena ali prekomerna uporaba sile, diskriminatorno obnašanje policistov, zloraba policijskih pooblastil ali druge oblike neustreznega ravnanja. Postopki pritožb se razlikujejo od države do države. V Sloveniji imamo na primer dvostopenjski postopek reševanja pritožb, tekom izdelave diplomske naloge pa smo predstavili še postopke drugih držav, med katerimi so nekateri podobni slovenskemu, nekateri pa se od našega sistema tudi precej razlikujejo. Diplomska naloga torej obravnava in primerja postopke reševanja pritožb na delo policije v Sloveniji in nekaterih drugih državah. Poleg tega opiše zgodovinski razvoj pritožbenega sistema v Sloveniji, od obdobja pred osamosvojitvijo do sodobne ureditve. Opiše trenutno ureditev pritožbenega postopka pri čemer opredeli vsebino in udeležence postopka, različne načine reševanja pritožbe in ukrepe zoper policiste, ter poda statistični pregled pritožb v zadnjih letih. Naloga izpostavlja pomen transparentnosti, neodvisnosti in nepristranskosti v pritožbenem postopku, ki so ključni za vzdrževanje pravne države in zaupanje javnosti v delovanje policijskih organov. Zaključno delo tako lahko služi kot podrobna analiza, ki lahko pripomore k boljšemu razumevanju pritožbenega postopka v Republiki Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah in razmišljanju o morebitnih izboljšavah v prihodnosti.
Ključne besede: policija, policijsko delo, pritožbeni postopek, varstvo človekovih pravic, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.06.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,47 MB) |
5. Protecting Childrenʹs Rights in Civil, Criminal and International Law - under a Touch of Digitalization2024 Opis: The publication focuses on the crucial topics of protecting children's rights in civil, criminal, and international law. In today's rapidly evolving digital landscape, ensuring the well-being and rights of children has become more complex yet paramount. This comprehensive exploration delves into the multifaceted legal frameworks and challenges surrounding children's rights in various legal domains. From issues of custody and education to juvenile justice and international treaties, this book offers insights into the evolving landscape of child protection laws. With a keen focus on navigating the digital age's influence on children's rights, this publication serves as a valuable resource for legal professionals, policymakers, educators, and advocates dedicated to safeguarding the rights and welfare of children.
Ključne besede: otrokove pravice, nacionalna in mednarodna pravna izhodšča, družinska razmerja, ukrepi za varstvo otrokovih pravic, varnostni sistemi, digitalno okolje
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 32
Celotno besedilo (4,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
9. Akt o digitalnih storitvah v EU: zagotavljanje svobode govora proti grožnjam lažnih informacij : magistrsko deloIlona Osrajnik, 2023, magistrsko delo Opis: Uporabniki spletnih platform se v današnjem času za pridobitev novic večinoma zanašajo na družbena omrežja, vendar pa zaradi razvoja tehnologij vse težje razločujejo pristne in preverjene vsebine od vedno prepričljivejših dezinformacij. Zato je izrednega pomena učinkovita ureditev ukrepanja za zagotovitev varnega spletnega okolja. Tako je bila v magistrskem delu raziskan prispevek novega pravnega okvirja, Akta o digitalnih storitvah (v nadaljevanju ADS), pri zmanjševanju širjenja dezinformacij in morebitnih ovirah za zagotavljanje spoštovanja temeljne pravice do svobode izražanja. ADS se pretežno osredotoča na določitev ukrepov, potrebnih za boj proti nezakonitemu govoru, vendar pa ne vsebuje izrecnih določb za ukrepanje zoper dezinformacije. Tako je bil poudarek moje raziskave namenjen vprašanju, kakšne ukrepe ADS posredno nalaga ponudnikom posredniških storitev in spletnih platform v zvezi s škodljivimi vsebinami, s katerimi omejuje prekomerno poseganje v temeljne pravice uporabnikov. Ob upoštevanju naraščanja uporabe umetne inteligence za moderiranje vsebin uporabnikov je zato v magistrski nalogi obravnavana tudi tematika učinkovitosti uporabe algoritmov in drugih samodejnih orodij filtriranja pri prepoznavanju lažnih informacij in zmanjšanju njihovega širjenja.
V magistrskem delu ugotavljam, da trenutno ponudniki posredniških storitev in spletnih platform za ukrepanje zoper dezinformacije kot regulativne smernice upoštevajo neuradne zaveze, določene v Okrepljenem kodeksu ravnanja EU glede dezinformacij iz leta 2022 (v nadaljevanju Kodeks 2022). Kljub odsotnosti zavezujočih ukrepov za zajezitev širjenja dezinformacij v ADS so ukrepi, navedeni v tem kodeksu ravnanja, pridobili de facto zavezujočo naravo. Namreč za pravilno izpolnjevanje posameznih obveznosti ponudnikov ADS predvideva uporabo ukrepov, opredeljenih v kodeksih ravnanj. Tako zakonodajalec EU kljub koregulacijskem pristopu k preprečevanju negativnih učinkov dezinformacij do določene mere učinkovito vpliva na zagotavljanje spoštovanja pravice do svobode izražanja uporabnikov.
Pravni okvir za ravnanje spletnih ponudnikov, ki ga določa ADS, je nov pravni okvir, saj je v veljavo stopil šele konec leta 2022. Tako kot predhodna Direktiva o elektronskem poslovanju tudi ADS ne ureja izrecno postopanja v primeru dezinformacij. Zato je doprinos moje magistrske naloge namenjen predvsem opredelitvi učinkovitosti uporabe ukrepov ADS in drugih samoregulacijskih pristopov ponudnikov, kot je Kodeks 2022, pri zagotavljanju varstva pravice do svobode izražanja.
Ključne besede: digitalno okolje, ponudniki posredniških storitev, kodeks ravnanja, zaščita temeljnih pravic, moderiranje spletnih vsebin, umetna inteligenca in algoritmi
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 326; Prenosov: 64
Celotno besedilo (3,75 MB) |
10. Povezane nepremičnine : magistrsko deloJure Grivić, 2023, magistrsko delo Opis: Novela SPZ-B je leta 2020 v slovenski pravni red uvedla nov institut imenovan povezane nepremičnine. Novost omogoča povezavo stavbnih pravic ali lastninskih pravic na glavnih nepremičninah s stavbnimi ali lastninskimi pravicami na pomožnih nepremičninah, kadar med nepremičninami obstaja funkcionalna povezava – to pomeni, kadar je pomožna nepremičnina trajno potrebna za redno rabo ene ali več glavnih nepremičnin.
Povezava nastane tako, da se stavbna pravica ali lastninska pravica na pomožni nepremičnini vključi v samostojno stavbno ali lastninsko pravico na drugi, glavni nepremičnini. Gre za vključeno lastninsko pravico oz. stavbno pravico. Institut povezanih nepremičnin gradi na konceptu vključenih pravic, katerih poglavitni značilnosti sta njihova nesamostojnost oz. akcesornost ter dejstvo, da učinkujejo v korist vsakokratnega lastnika. Vključene pravice niso novost v slovenskem pravnem redu. Primeri vključenih pravic so npr. prava stvarna služnost in nepravo stvarno breme. Vključeno lastninsko pravico pa smo, med drugim, poznali že pri etažni lastnini, kjer se lastninska pravica na splošnih in posebnih skupnih delih vključi v samostojno lastninsko na posameznih delih. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si v tem pogledu zelo podobni, zato ureditev povezanih nepremičnin glede številnih vprašanj napotuje na uporabo določb o etažni lastnini.
Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si podobni tudi v tem, da gre večinoma za večosebna razmerja. Povezane nepremičnine so v glavnem namenjen položajem, ko je pomožna nepremičnina potrebna za rabo več glavnih nepremičnin, zato bo pomožna nepremičnina pogosto v solastnini lastnikov dveh ali več glavnih nepremičnin. Seveda pa institut ni omejen zgolj na takšne položaje.
Ureditev povezanih nepremičnin je bila deležna kritik zaradi nedoslednosti, ki jih vsebuje. Pravna stroka je na te nedoslednosti opozarjala v postopku sprejemanja novele SPZ-B, vendar zaman. To sicer ne pomeni, da je institut popolnoma neizvedljiv, a je treba pri določenih vprašanjih uporabiti primerno in previdno razlago ter argumentacijo, da pridemo do pravilne uporabe instituta. Institut je nov in zanimivo bo spremljati potek instituta in situacije, v katerih se bo praksa poslužila zadevnega instituta.
Ključne besede: novela SPZ-B, samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, vključene pravice, povezane nepremičnine, prehod pravic iz pomožne nepremičnine na glavno nepremičnino, vzpostavitev povezanih nepremičnin, prenehanje povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin, povezane nepremičnine in Stanovanjski zakon (SZ-1)
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 337; Prenosov: 91
Celotno besedilo (740,66 KB) |
