1. Model (subjektivnega emocionalnega) dobrega počutja zaposlenih v podjetju xZala Jakl, 2023, diplomsko delo Opis: Subjektivno emocionalno dobro počutje zaposlenih predstavlja ključen dejavnik v sodobnih organizacijah, ki vpliva na njihovo uspešnost in vzdržnost. Gre za celovit občutek zadovoljstva, sreče ter splošne izpolnjenosti v življenju, ki ima neposredne posledice na delovno uspešnost, zavzetost ter zadrževanje zaposlenih. V današnjem konkurenčnem poslovnem okolju se vedno bolj zavedamo, da dobro počutje zaposlenih pozitivno vpliva na produktivnost, inovativnost ter ustvarjanje ugodnega delovnega vzdušja. Raziskave kažejo, da zaposleni, ki doživljajo višje stopnje subjektivnega emocionalnega dobrega počutja, izkazujejo večjo stopnjo motivacije, večjo zavzetost, boljše prenašanje stresa ter boljše medsebojne odnose. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučevali temeljne koncepte in raziskave s področja subjektivnega emocionalnega dobrega počutja ter poudarili njegov pomen za uspešnost organizacij. Nato je sledil empiričen del raziskave s katerim smo ugotavljali trenutno stanje subjektivnega emocionalnega dobrega počutja zaposlenih v podjetju X. V sklopu tega smo si v začetku zastavili tri hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti ali so zaposleni v podjetju X zadovoljni z osebnim življenjem, ali je negativni afekt zaposlenih v podjetju X višji od pozitivnega ter ali imajo starejši zaposleni v podjetju X višjo raven subjektivnega emocionalnega dobrega počutja. Na podlagi pridobljenih podatkov smo zasnovali optimalen celoviti model subjektivnega emocionalnega dobrega počutja v podjetju X, ki integrira tudi predloge za izboljšanje, do katerih smo prišli na temelju izvedene raziskave.
Ključne besede: Subjektivno emocionalno dobro počutje, model subjektivnega emocionalnega dobrega počutja, zaposleni, vloga organizacije, uspešnost organizacije
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (2,86 MB) |
2. Pomen in uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu : doktorska disertacijaDenis Magyar, 2021, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko »objektivizacije subjektivnega« v civilnem dokaznem pravu. Pravno relevantna subjektivna dejstva so dejstva, katerih (ne)obstoj je odvisen od subjektivnega doživljanja posameznika, zato jih »zunanji opazovalci« izkustveno ne morejo zaznati. V civilnem dokaznem pravu je glavni »zunanji opazovalec« sodišče, ki mora doseči zanesljivo objektivizacijo pravno relevantnih subjektivnih dejstev. Toda obstoječe metode »subjektivizacije objektivnega« ne zagotavljajo popolne zanesljivosti. Avtor zastopa stališče, da lahko zanesljivost ugotavljanja pravno relevantnih subjektivnih dejstev poveča uporaba nevroznanstvenih odkritij. Nevroznanost je namreč že naredila prve korake na področju objektivizacije bolečine, odkrivanja laži in drugih pravno relevantnih subjektivnih dejstev, ki se ugotavljajo v civilnem dokaznem pravu. Interdisciplinarno področje, na katerem se nevroznanstvena vprašanja prepletajo s pravnimi in obratno, imenujemo nevropravo. Ker pa nevroprava ni mogoče obravnavati brez razumevanja prava in nevroznanosti, avtor obravnava temelje civilnega dokaznega prava in nevroznanosti s temeljitim prikazom njene zgodovine, sedanjosti ter prihodnosti, nakar preide na znanstveno preučevanje razvoja nevroprava kot interdisciplinarnega področja nevroznanosti in (civilnega dokaznega) prava. Ugotavlja, da uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu ne predstavlja revolucije, ampak evolucijo prava.
Uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu je utemeljena na razpravnem in izjemoma na preiskovalnem načelu, pri čemer je potrebno upoštevati dejanske omejitve pri uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu in pravne omejitve, ki obstajajo pri uporabi obstoječih metod »objektivizacije subjektivnega« v civilnem dokaznem pravu, kakor tudi pravne omejitve, ki obstajajo pri uporabi nevroznanstvenih metod »objektivizacije subjektivnega« v kazenskem dokaznem pravu. Toda ne glede na omejitve – bodisi dejanske bodisi pravne – nevropravo ne bo zašlo v slepo ulico, temveč se bo razvijalo z nadaljnjim razvojem nevroznanosti. Nadaljnji razvoj bo namreč zmanjšal pomanjkljivosti nevroznanosti in povečal zanesljivost njenih odkritij. Interdisciplinarno področje nevroznanosti in prava navsezadnje že obstaja, nevroznanstvena odkritja pa že postajajo del objektivizacije pravno relevantnih subjektivnih dejstev.
Predmetna doktorska disertacija predstavlja prvo znanstveno delo, ki obravnava civilnopravne vidike prepletanja prava in nevroznanosti celostno. Znanstvena odkritja, do katerih smo prišli v doktorski disertaciji, so premaknila meje našega védenja o pomenu in uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu ter predstavljajo kakovostno izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: nevropravo, civilno pravo, nevroznanost, dokazna vrednost, omejitve, subjektivna dejstva, »objektivizacija subjektivnega«
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 1671; Prenosov: 196
Celotno besedilo (2,97 MB) |
3. DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELUJasmina Paska, 2009, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja.
Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto.
Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Ključne besede: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Objavljeno v DKUM: 26.07.2010; Ogledov: 9074; Prenosov: 2017
Celotno besedilo (735,81 KB) |
