1. Psychosocial and moral factors of bystanders in peer bullyingSonja Pečjak, Tina Pirc, Rene Markovič, Tanja Špes, Katja Košir, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of our study was to explore students’ bystander roles in peer bullying considering the interaction between their individual and contextual characteristics. We included social status goals (popularity, social preference and social insecurity), moral disengagement and peer support as key variables for differentiating bystander behaviour. Our sample comprised 5148 students from the 8th and 9th grades across 118 primary schools in Slovenia. Bystander roles (active and passive reinforcers, ignorants and defenders) were determined by peer nominations. Other characteristics were measured with self-report questionnaires. For each variable, we normalized students’ results with regard to their classroom to define classroom norms as the context of peer bullying resulting in “low”, “average” and “high” group. Students with similar individual and contextual characteristics were grouped into four clusters. The results showed that students from all clusters were present in all bystander roles, which indicates a highly complex interaction of various factors in bystander behaviour. Some educational implications are discussed.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, opazovalci, vrstniška podpora, moralnost, osnovnošolci, bullying, bystanders, peer support, morality, elementary school students
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko |
2. Mobing v podjetju xPetra Luskovec, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je na kratko predstavljen pojem mobing, njegovi vzroki in posledice v delovnem okolju. Raziskava je namenjena ugotavljanju pomena mobinga, ključnih vzrokov za nastanek pojava in posledic, ki jih pojav povzroča posamezniku, organizaciji in drugim, ki vanj niso neposredno vpleteni. Mobing ali trpinčenje na delovnem mestu je dalj časa trajajoče in ponavljajoče se dejanje v nekem delovnem okolju s strani posameznika ali skupine nad žrtvijo. Pojav mobinga povzroči hude psihične in zdravstvene težave, ki so dalj časa trajajoče ali celo doživljenjske. Z raziskavo smo ugotavljali, kako dobro je pojem mobing prepoznan med zaposlenimi v podjetju X.
Ključne besede: mobing, bullying, počutje na delovnem mestu, medsebojni odnosi, posledice mobinga, konflikt
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (629,52 KB) |
3. School belongingness and family support as predictors of school bullying perpetration and victimization in adolescents : are relations the same for students with an immigrant background?Katja Košir, Martina Zakšek, Ana Kozina, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of the study was to examine school belongingness and family support as predictors of bullying behavior and victimization, and the moderating role of students’ gender and immigrant background in a large representative sample of Slovenian adolescents (N = 1925; 42.50% male). The results indicated that school belongingness significantly predicted both bullying and victimization. Family support did not contribute to the incremental validity beyond school belongingness in predicting victimization. Gender was found to moderate the relationship between school belongingness and both bullying outcomes. The relationship between school belongingness and victimization was stronger for students with an immigrant background.
Ključne besede: bullying, victimization, school belongingness, family support, immigrant background, adolescents
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 14
Celotno besedilo (891,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Study of different forms of peer violence in primary and secondary schools – a systematic literature reviewTeja Primc, Teja Lobnikar, Blažka Tratnik, Miha Dvojmoč, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: Purpose: The purpose of this article is to review the literature on peer violence in primary and secondary schools, and to present key findings of these studies. Design/Methods/Approach: The systematic literature review was performed in the Web of Science and Scopus databases, using the PRISMA method. Findings: A total of 81 articles were selected for the final review. The issue of bullying and cyberbullying is extensive and complex, yet there is still no single definition of this phenomenon. Traditional bullying in primary schools reaches up to 76%, while the prevalence of cyberbullying varies below 10%. The perpetrators are more often boys, while girls are often in the role of victims. Violence is more common in younger children. Risk factors for exposure to violence include belonging to an ethnic minority and the lower economic class. Well-developed emotional intelligence is highlighted as a protective factor. There is more cyberbullying in secondary schools (67%), while traditional bullying is as high as 97%. Male students are more often perpetrators, while female students are more often victims. Students with low self-esteem, members of ethnic minorities and lower economic classes are more exposed to violence. Risk factors for causing violence include a previous history of violence, substance abuse, bad associations, and a poor family environment. Research Limitations/Implications: The findings of the article provide a starting point for the compilation of a comprehensive plan for researching the phenomenon of peer violence in primary and secondary schools in Slovenia, and serve as a basis for the development and implementation of a programme for establishing a safe educational environment. Originality/Value: The article is the starting point for an empirical study that will address peer violence in primary and secondary schools in Slovenia.
Ključne besede: bullying, cyberbullying, peer violence, primary schools, secondary schools
Objavljeno v DKUM: 26.01.2022; Ogledov: 732; Prenosov: 37
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Mobbing in company : levels and typologyBeno Arnejčič, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Background and purpose: The individual is exposed to ever more covert psychological violence or mobbing in workplace within companies. The aim of this study is to analyse the level and the types of psychological violence within a company in which the individual works in their daily lives.
Design/Methodology/Approach: Using systematic method current mobbing literature reviews were analysed. Based on a review and analysis of the literature, we recognised increasing amounts of workplace bullying. Then we used and extended Dilts’ model and created a model in which we portrayed the different levels and types of bullying in a company. The presented model is a tool for identifying workplace violence within the company.
Results: At the company environment level, there is much bullying associated with social-demographic characteristics and working conditions. At the level of individual behaviour, the type of mobbing exists that is associated with the company’s leadership styles. At the level of professional qualifications, a lack of confidence causes mobbing. At the level of values and beliefs, mobbing is present in attitudes and behavioural intentions. At the level of identity, we can observe mobbing according to sexual identity. At the level of organizational culture, we can recognize a type of mobbing called ‘obsessive dedication’ to working efficiency and organizational silence.
Conclusion: Based on the analysis of selected literature we exposed a range of types and levels of mobbing in company. The expanded Model on levels of mobbing in companies provides a framework for collecting information. The user can identify workplace violence and each strategic organizational level in the work organization.
Ključne besede: bullying, mobbing typology within the company, levels of mobbing in the workplace
Objavljeno v DKUM: 04.12.2017; Ogledov: 1595; Prenosov: 261
Celotno besedilo (532,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenciManja Škof, 2016, magistrsko delo Opis: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor.
S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev.
S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Ključne besede: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1863; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,43 MB) |
7. BULLYING V SREDNJI ŠOLIŠpela Gričnik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu opisujemo bullying ali vrstniško nasilje v srednji šoli. Nasilje med vrstniki se lahko zgodi v vsaki šoli, na poti v šolo in iz nje. Ko govorimo o vrstniškem nasilju, so vanj lahko vključeni posamezniki ali pa skupine mladostnikov, ki se pojavljajo kot žrtve, nasilneži ali opazovalci. Vso to nasilje, ki ga povzročajo, pri mladostnikih pušča pečat, ki vpliva na oblikovanje kasnejše samopodobe in osebni razvoj posameznika.
V literaturi zasledimo različne oblike vrstniškega nasilja v srednjih šolah, ki se na grobo deli na psihično oziroma verbalno nasilje, fizično nasilje in spolno nasilje. Med nasilje pa ne štejemo tistih dejanj, kjer sta obe osebi prostovoljno vstopili v ta odnos.
Poleg različnih oblik, pa so pomembni tudi številni dejavniki, ki vplivajo na pojav vrstniškega nasilja. Tako so si vsi avtorji enotni glede naslednjih dejavnikov: družina, vrstniki, šola in mediji. Družina je tisti dejavnik, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove osebnosti in mu pokaže kaj je prav in kaj narobe. Ta mu mora dajati kar se da najboljši zgled, hkrati pa tudi šola, ki postane otrokov drugi dom.
Organi pregona in druge institucije se srečujejo s primeri nasilja, zato je potrebna ureditev na področju zakonodaje in uvedba različnih ukrepov, ki se uvajajo na srednjih in drugih šolah. Iz mnogih izkušenj in zgodb, ki jih lahko preberemo ali slišimo o nasilju med vrstniki, je potrebno poudariti, da nasilje ni dopustno in zanj ni ustreznega opravičila. Otrokom je potrebno ustvariti varno okolje, še posebej med vrstniki, ki postanejo zelo pomembni skozi njihovo odraščanje.
Ključne besede: bullying, vrstniško nasilje, mladostnik, nasilnež, žrtev nasilja, ukrepi za preprečevanje nasilja, oblike vrstniškega nasilja
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 2107; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,07 MB) |
8. PRIMERJAVA UPORABE DRUŽBENEGA OMREŽJA FACEBOOK MED OTROKI STARIMI MED OSEM IN DVANAJST LET NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE IN REPUBLIKE HRVAŠKEAna Krmek, 2015, magistrsko delo Opis: Facebook je najbolj priljubljeno družbeno omrežje, katerega uporablja veliko ljudi širom sveta. Najobčutljivejša skupina, ki uporablja to družbeno omrežje, so otroci, mlajši od trinajst let, katerim ga zakon prepoveduje uporabljati. Kljub prepovedi, ga uporabljajo, vzroki za to pa so sledeči: velika priljubljenost, želja po druženju v zelo razširjeni spletni skupnosti in želja po posnemanju starejših bratov in sester ali kolegov iz šole, ki uporabljajo Facebook, in s tem ustvarjajo intenzivno željo po uporabi družabnih omrežij med mladostniki. Težava pri uporabi družbenih omrežij so posledice uporabe. Otroci lahko postanejo odvisni od Facebooka, na spletu so izpostavljeni zlorabam in tovrstne negativne interakcije lahko vodijo v doživljanje raznih travm. Ker je uporaba Facebooka med mladostniki, mlajšimi od 13 let, vse večja, njene posledice v čustveni rasti in razvoju utegnejo biti težke. Zato želimo raziskati, na kakšen način in v kolikšni meri otroci na Hrvaškem in v Sloveniji uporabljajo Facebook.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični del, ki se nanaša na otroke na Facebooku, in raziskovalni del, v katerem so prikazane hipoteze, rezultati raziskave, interpretacija in zaključek. Glavni cilj dela je zbir rezultatov, koliko in kako slovenski in hrvaški otroci med 8 in 12 let uporabljajo Facebook.
V uvodu smo pojasnili razdelitev dela in njegove cilje. Teoretični del je pojasnjuje razvojno psihologijo ciljne starostne skupine (8–12 let). Potem smo se osredotočili na vlogo staršev pri vzgoji otrok v obdobju družbenih omrežji. Pokazali smo, s čim se starši borijo pri vzgoji sodobnih otrok, kako jih vzgajajo in kaj o tem pravijo znanstveniki.
V nadaljnjem delu naloge smo podrobno analizirali ciljno skupino otrok in njihov razvoj. Pri analizi smo navedli osnovne definicije družbenih omrežij, v okviru tega tudi Facebooka, največje svetovne družabne mreže, ustanovljene leta 2004 s strani Marka Zuckerberga in njegovega kolega iz Harvarda Eduarda Saverina. Po navedbi osnovnih definicij smo se osredotočili na prednosti in slabosti uporabe Facebooka, družbeno življenje otrok na Facebooku ter nekaj do zdaj opravljenih raziskav na to temo. Pri slabostih smo pojasnili, kaj pomeni »cyber bullying« ter nekatere druge nevarnosti, ki pretijo na otroke na družbenih omrežjih. Med prednostmi uporabe Facebooka pri otrocih, mlajših od 13 let, smo prikazali, kako Facebook omogoča enostavno ohranjanje stikov s prijatelji in družino, pridobivanje novih prijateljev in deljenje idej in zamisli.
V raziskovalnem delu smo predstavili dvanajst hipotez, iz katerih smo razvili raziskavo. Vsaka hipoteza je vezana na uporabo Facebooka med otroci, starimi od 8 do 12 let, iz območja Hrvaške in Slovenije. Po navedbi hipotez smo predstavili rezultate raziskave ter jih prikazali v tabelah in grafih. Zatem smo napisali interpretacijo, kjer smo teoretični del naloge povezali s pridobljenimi rezultati ter posledično ovrgli ali potrdili hipoteze. V zaključku smo navedli glavne ugotovitve dela, njegove negativne strani ter možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: družabna omrežja, Facebook, otroci, cyber bullying, odvisnost
Objavljeno v DKUM: 19.08.2015; Ogledov: 1922; Prenosov: 208
Celotno besedilo (2,27 MB) |
9. The role and meaning of school counseling when dealing with peer violenceMarija Javornik, Suzana Kovše, Mateja Ploj Virtič, 2013, strokovni članek Opis: The subject of discussion is peer violence and the role of school counselors when dealing with this problem. The first part of the article gives a definition of peer violence as it applies to the role of the school counselor when dealing with peer violence. The second part of the article shows the results of empirical research which took place in March and April of 2010 on a sample of 428 students from Slovene schools. The fundamental objective of this research was to determine the actual state of this problem in practice: determining the role of school counseling in discovering and solving problems concerning peer violence; finding out whether students trust school counselors, whether they turn to them when in trouble, whether they cooperate with school counselors and if school counseling also works preventively.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, nasilje vrstnikov, nadlegovanje, preventiva, šolsko svetovanje, education, bullying, peer violence, preventive work, school counseling
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1243; Prenosov: 23
Povezava na celotno besedilo |
10. BULLYING MED UČENCI OSNOVNE ŠOLENastja Klein, 2014, diplomsko delo Opis: Pri nasilju gre za naučen vedenjski vzorec, ki je nedopusten in kazniv. Gre za širok spekter negativnih ravnanj, ki pri žrtvah puščajo hude in dolgotrajne tako čustvene in fizične posledice. Otrok, ki je žrtev takšnega nasilja, lahko ima trajne posledice in je zaznamovan za vse življenje. Povzročitelj nasilja je za to odgovoren, žrtvi pa se nudi takojšnja pomoč. Strokovna literatura v grobem loči pet vrst nasilja: psihično, fizično, medvrstniško, spolno in nasilje v družini.
Nasilje med vrstniki je lahko fizično ali psihično, posamično ali skupinsko. O nasilju govorimo, kadar učenec ali skupina učencev drugemu učencu govori neprijetne ali nespodobne besede, ga zafrkava, brca, tepe, mu uničuje oblačila ali šolske potrebščine, ga obrekuje in izloča iz družbe vrstnikov, zaklene v garderobo ali učilnico itd., zaradi česar tak učenec trpi in se ne more braniti. Obstajajo različne oblike nasilja, kot tudi različni dejavniki, ki vplivajo na medvrstniško nasilje, kot so mediji, vrstniki, družina, šola. Največkrat medvrstniško nasilje izvira iz nasilja v družini. Otroci, ki jih doma pretepajo starši, ta vedenjski vzorec prenašajo naprej.
V diplomski nalogi je podrobno predstavljen bullying med otroci osnovne šole.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, bullying, otroci, dejavniki, preprečevanje medvrstniškega nasilja.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2014; Ogledov: 3614; Prenosov: 507
Celotno besedilo (278,78 KB) |
