Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1. V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti. Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne. Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Ključne besede: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Nove digitalne tehnologije botrujejo procesu preoblikovanja obstoječih vrednostih verig finančnih produktov oz. storitev. »P2P« posojila so nov in inovativen način tako investiranja presežkov finančnih sredstev kot tudi prejemanja finančnega kapitala. Število tovrstnih posojil konstantno raste, vendar posojilodajalci niso profesionalni investitorji. Posojilodajalci prevzemajo veliko tveganje, saj so »P2P« posojila izdana brez zavarovanja. V ta namen »P2P« platforme izdajajo historične podatke o posojilojemalcih. V delu se osredotočamo na identifikacijo tveganj, ki so prisotna pri tovrstnem investiranju in na napovedovanje možnosti neplačil posojil. Empirična študija analizira podatke pridobljene iz platforme Bondora (N=1823) od leta 2009 do 2015. Opravili smo statistično analizo spremenljivk. Razvili smo Logit model za napovedovanje neplačil. Kakovost modela smo preverjali z ROC krivuljo, optimizacijo modela pa na osnovi uravnoteženja klasifikacijske natančnosti, kjer smo dololčili optimalno presečno vrednost. Rezultati so pokazali, da kreditni model za napovedovanje neplačil zmanjšuje verjetnost finančne izgube pri »P2P« investiranju.
Ključne besede: kreditno tveganje, verjetnost neplačila, »P2P« posojila, LOGIT model, obvladovanje tveganj, C25 Discrete Regression and Qualitative Choice Models, G21 Banks, G17, Financial Forecasting and Simulation
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 2426; Prenosov: 332
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Exposure to macroeconomic risk factors across banks is a source of systemic risk that influences the performance of the banking sector. In this paper, we present some evidence of macroeconomic indicators affecting the NPL ratio in Hungary and Poland. We have shown that the improvement of economic conditions, measured by real GDP growth, positively influenced the banking sector performance of both economies. In addition, increasing depreciation of nominal exchange rates accelerated the NPL ratio in Hungary as well in Poland.
Ključne besede: gospodarstvo, gospodarska rast, posojila, tveganje, bančništvo, makroekonomija, indikatorji, Madžarska, Poljska
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 881; Prenosov: 29
Povezava na celotno besedilo

Opis: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj. Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij. Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank. Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju.
Ključne besede: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 2505; Prenosov: 399
Celotno besedilo (2,00 MB)

Ključne besede: banke, finančne ustanove, bančno poslovanje, finančni trg, EMU, denarni trg, evro, obveznice, trg kapitala, mednarodni finančni trg, posojila, financiranje, finančna sredstva, finančni instrumenti, kazalniki, poslovne banke, indikatorji, modeli, merila, primeri, kapital, poslovno okolje, Slovenija, case study, Evropska unija, finančno poslovanje, tveganje, ocenjevanje, mednarodno poslovanje, združevanje, poslovni rezultati
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1823; Prenosov: 113
Celotno besedilo (777,71 KB)