| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporabnost priročnika Sveta Evrope o preprečevanju kriminalitete v urbanih okoljih v R. Sloveniji
Alojz Pungerčar, Gorazd Meško, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminaliteta, urbano okolje, Svet Evrope, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (275,37 KB)

2.
Pojmovanje preprečevanja kriminalitete in zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti
Gorazd Meško, Milan Vogrinec, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje, Svet Evrope, priporočila, Žalec, Velenje, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (208,84 KB)

3.
Vloga družine pri izbiri prostočasovnih dejavnosti mladih : magistrsko delo
Lucija Gračner, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskan pomen prostega časa in družine na izbiro prostočasovnih dejavnosti mladih. Prosti čas kot pojem zajema številne opredelitve, razumevanja in je odvisen od vsakega posameznika ter njegove subjektivne predstave interesov, želja. Pomemben del prostega časa in izbire prostočasovnih dejavnosti je vpliv družine, ki se kaže na način vzgoje otrok s primarno socializacijo, ko ti prejemajo in ponotranjijo vzorce vedenja na podlagi interesov staršev ter izbira le teh se razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo, kraj bivanja, državo, ponujene možnosti. S pregledom že obstoječe literature in obstoječih raziskav spremenljivk prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezanosti z družino ter demografskih dejavnikov smo opredelili ključne pojme magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela je raziskana povezanost prostočasovnih dejavnosti glede na sociodemografske dejavnike v povezavi z družino na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine in mladine Jugovzhodne Evrope (N = 8258). Pri tem smo se predvsem osredinili na pogostost izbire vrste aktivnosti prostega časa in državo, pogostost izbire prostočasovnih aktivnosti glede na spol mladih, izobrazbo staršev, kraj bivanja mladih, velikost družine ter na zdravje mladih. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj razlik v pogostosti udeležbe mladih v vrstah prostočasovnih dejavnostih glede na države JV Evrope, glede na spol, kraj bivanja in obstoj povezanosti med spremenljivkami stopnja izobrazbe staršev in pogostost udeležbe v aktivnih dejavnostih prostega časa, med velikostjo družine in preživljanjem prostega časa z družino. Dandanes je osnovna celica družbe – družina tista, ki ima pomembno vlogo pri spoznavanju področij življenja posameznika, med katere spada tudi prosti čas. Pomembnost družine se med državami in kulturami razlikuje.
Ključne besede: prosti čas, prostočasovne dejavnosti, družina, zdravje, država, opis kraja, mladinski centri, mladi JV Evrope.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 608; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (981,10 KB)

4.
Koronavirusna kriza, rusko-ukrajinski konflikt in cene energentov
Klemen Žižmond, 2022, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo predstavlja učinke koronavirusne krize in rusko-ukrajinskega konflikta na splošne makroekonomske dejavnike s podrobnejšo analizo vpliva obeh kriz na energetske trge (segment nafte, zemeljskega plina in premoga) in pripadajoča cenovna gibanja. Posebej je poudarjen pomen vojaškega konflikta v Ukrajini na evropska gospodarstva in evropske energetske trge. Oba dogodka sta na energetskih trgih izzvala pomembne pretrese; povzročila sta izrazite cenovne šoke, spremenila obstoječe vzorce trgovanja in pokazala (predvsem rusko-ukrajinski konflikt), kako pomembna je energetska varnost in energetska neodvisnost nasploh. Primerjalna analiza maloprodajnih cen zemeljskega plina in električne energije v EU je pokazala velike podražitve po začetku ruske vojaške invazije.
Ključne besede: koronavirusna kriza, rusko-ukrajinski konflikt, cene energentov, ekonomske sankcije, energetska izpostavljenost Evrope.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 615; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

5.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 1158; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

6.
Odnosi brandenburškega kneza elektorja friderika viljema i. s francoskim kraljem ludvikom xiv. in svetorimskim cesrjem leopoldom i.
Nejc Senekovič, 2020, magistrsko delo

Opis: V letu 1640 vodenje volilne kneževine Brandenburg-Prusija prevzame knez elektor Friderik Viljem I. Brandenburški (1620–1688). Govorimo o času, ko je bila volilna kneževina na robu propada zaradi še vedno trajajoče tridesetletne vojne. Friderik se je v svoji oseminštiridesetletni vladavini posvetil notranjemu boju za oblast. Za uvedbo absolutizma je moral sprva obračunati s stanovi in si zagotoviti njihovo naklonjenost. Kasneje je državo zavaroval pred tujimi osvajalci in izvedel njeno trajno stabilizacijo s pospeševanjem gospodarstva in trgovine. Vanjo je pripeljal tuje investicije in uvedel najnovejši model urjenja vojske. Prav zaradi vojaške moči je država pričela uživati status resne politične sile na evropskem kontinentu. Knez elektor Friderik Viljem velja za utemeljitelja absolutizma v Brandenburgu-Prusiji, in hkrati za promotorja pretkane zunanje politike med evropskimi velesilami. Z njeno pomočjo je uspešno sklepal donosna zavezništva s francoskim vladarjem Ludvikom XIV. in cesarjem Leopoldom I. Habsburškim. Vsa sklenjena zavezništva so služila izključno namenu stabilizacije in suverenosti njegove države.
Ključne besede: Zgodovina Evrope, 17. stoletje, Friderik Viljem I. Brandenburški, Brandenburg-Prusija, politični odnosi, 1620–1688.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2020; Ogledov: 947; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

7.
Karel Veliki: »Oče Evrope« in veliki pokristjanjevalec
Tjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Karel Veliki: »Oče Evrope« in veliki pokristjanjevalec predstavlja Karla Velikega z dveh zornih kotov. V prvem delu je predstavljen kot mogočen vladar, »Oče Evrope«, svetilnik tedanje zahodno srednjeveške Evrope, ki je z reformami v cerkvi, upravi in izobraževanju ter s čutom za umetnost uspešno vodil Frankovsko kraljestvo. Kot edini takšen vladar zgodnjega srednjega veka je želel ohraniti vez z Rimom. Eden izmed načinov je bilo popravljanje svetih knjig. Proces se je imenoval »correctio« in se ni nanašal le na prepisovanje in popravljanje knjig, ampak je proces zajel vse vidike življenja, tudi arhitekturo. V drugem delu je Karel Veliki predstavljen kot goreč kristjan, ki je s silo in z mečem pokristjanjeval vsa poganska ljudstva v svojem kraljestvu, saj jih je želel pripeljati h krščanski veri. Formalno je bila politika križa in meča takrat zakonsko utemeljena, a ni prinašala želenih dolgoročnih rezultatov. Slednje je bilo doseženo šele skozi irski način pokristjanjevanja, ki so se ga po uspešnem izvajanju pri saškem ljudstvu posluževali tudi pri slovanskem ljudstvu. S pridobljenim nazivom cesarja leta 800 je Karel Veliki lahko pokristjanjevanje v krščansko vero na območju cesarstva tudi opravičil.
Ključne besede: Karel Veliki, »Oče Evrope«, pokristjanjevanje, Frankovsko kraljestvo, Sasi
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 2316; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

8.
Privlačnost držav srednje in vzhodne Evrope za neposredne tuje investicije in položaj Slovenije
Jasna Jurše, 2018, magistrsko delo

Opis: V preteklih dveh desetletjih je bilo v mednarodnem okolju zaznati visoko stopnjo neposrednih tujih investicij z izjemo v letih 2008 in 2009, ko je intenzivnost neposrednih tujih investicij upadla zaradi svetovne gospodarske krize, ki je imela vpliv na dogajanje v mednarodnem okolju. Zaradi pozitivnega vpliva na gospodarstvo in na razvoj države prejemnice so si države v razvoju prizadevale privabiti nove tuje investitorje. Izrazit porast neposrednih tujih investicij v Evropi je na področju srednje in vzhodne Evrope, kjer so se neposredne tuje investicije v zadnjih nekaj letih močno povečale. Še posebej na Češkem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko se je Slovaška odrezala nekoliko slabše, vendar še kljub temu veliko bolje kot Slovenija, ki je glede na ostale države deležna zelo nizke stopnje neposrednih tujih investicij. Raziskava v magistrskem delu opredeljuje neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope ter njihov položaj v odnosu do Slovenije. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je vstop držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – držav V4) v Evropsko unijo imel vpliv na povišanje deleža neposrednih tujih investicij teh držav. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je nizek strošek delovne sile eden izmed poglavitnih dejavnikov za neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope za podjetja iz delovno intenzivne panoge. Kot zadnje smo želeli izvedeti, ali je Slovenija med analiziranimi državami srednje in vzhodne Evrope manj privlačna država za neposredne tuje investicije. Po vstopu nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope v EU in po odpravi schengenskega območja je to območje postalo lažje dostopno in logistično manj zahtevno, predvsem zaradi odprave carinskega območja. Investitorji so zaradi tega imeli možnost prostega gibanja med temi državami, ki so zaradi svojega stabilnega gospodarstva in nizkih proizvodnih stroškov postali po letu 2004 in kasneje po 2007 še zanimivejši za tuje investitorje. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so v preteklih letih potekale različne greenfield, kakor tudi brownfield investicije, pri čemer je absolutni zmagovalec obeh vrst investicij Poljska. V vseh državah V4 najdemo največje mednarodne korporacije s področja avtomobilske in živilske industrije, elektronike, strojništva idr. Te države se neprenehoma soočajo z vedno več novimi investicijami v vedno večjem obsegu, kar bi si Slovenija lahko le želela. Povsem nasprotno je s Slovenijo, ki kljub dobri razvitosti ostaja daleč v ozadju za vsemi ostalimi štirimi državami. Pri tem je poglavitna težava v slabem makroekonomskem okolju in nekonkurenčni proizvodnji – (pre)visok strošek na enoto proizvoda, predvsem kadar večji del proizvodnega stroška predstavlja strošek zaposlenega. Prav tako predstavljajo veliko težavo tudi drugi stroški, vezani na postavitev novega obrata, in s tem povezani upočasnjeni upravni postopki, davčne obremenitve podjetij, pretirana regulacija proizvodni tokov in posledično nekonkurenčno gospodarsko okolje.
Ključne besede: neposredne tuje investicije (NTI), države srednje in vzhodne Evrope, vhodne NTI, multinacionalna podjetja, internacionalizacija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 1374; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

9.
Stroškovna učinkovitost poslovanja bank v eu
Primož Hafner, 2018, magistrsko delo

Opis: V sodobnem globaliziranem svetu je učinkovitost poslovanja bank vedno bolj pomembna za dolgoročno preživetje poslovanja bank. Namen magistrskega dela je prikazati stroškovno učinkovitost poslovanja bank v bančnih sektorjih Zahodne, Srednje in Vzhodne Evrope. V povezavi z učinkovitostjov bančnem poslovanju govorimo o stroškovni in profitni učinkovitosti. Pri profitni učinkovitosti pa je mogoče govoriti o standardni profitni učinkovitosti in alternativni profitni učinkovitosti. Učinkovitost merimo s finančno računovodskimi kazalniki in s parametričnimi ter neparametričnimi metodami. Za merjenje stroškovne učinkovitosti se v bankah najpogosteje uporablja kazalnik CIR. Na učinkovitost poslovanja bank vplivajo naslednji dejavniki: lastniška struktura, menedžment, bančne združitve, okoljski dejavniki in struktura financiranja v banki. Ugotovljeno je bilo, da so privatne banke bile najbolj učinkovite. Na podlagi raziskave bančnih sektorjev 12 vzhodno evropskih držav se je ugotovilo, da so bile privatne banke z večinskim tujim lastništvom bolj učinkovite kot državne banke. Na učinkovitost poslovanja močno vpliva bančni menedžment. Združitve med bankami so predvsem izboljšale stroškovno učinkovitost poslovanja bank. Učinkovite banke povečujejo obseg svojega poslovanja in tržni delež. Ugotovljeno je bilo, da večja konkurenca izboljšuje stroškovno učinkovitost poslovanja bank in tudi, da so dejavniki okoljazmanjševali razlike v stroškovni učinkovitosti med bančnimi sektorji. Kapital v bankah je pomembno vplival na izboljšanje stroškovne in profitne učinkovitosti poslovanja bank. V raziskavi smo primerjali stroškovne učinkovitosti bančnih sektorjev Srednje in Vzhodne Evrope s bančnimi sektorji Zahodne Evrope. Bančni sektorji Zahodne Evrope so bili stroškovno in profitno učinkovitejši kot bančni sektorji Srednje in Vzhodne Evrope. Vrzel v stroškovni učinkovitosti med bančnimi sektorji Zahodne Evrope in Srednje ter Vzhodne Evrope se je postopoma zmanjševala. V raziskavah je bilo ugotovljeno, da bolj stroškovno in profitno učinkovite banke pospešujejo rast gospodarstva, so bolj solventne, zagotavljajo večjo stabilnost bančnega sistema in imajo bolj kvalitetne finančne storitve. Proces reform v Evropski Uniji je šel v smeri povečanja stroškovne in profitne učinkovitosti v bančnih sektorjih. Pomembno je, da bančni menedžerji poskušajo izboljšati stroškovno in profitno učinkovitost poslovanja bank, ker bodo s tem zagotovili bolj stabilno, uspešno in dolgoročno poslovanje bank.
Ključne besede: stroškovna učinkovitost bančnega sektorja, profitna učinkovitost bančnega sektorja, bančni sektorji Zahodne Evrope, bančni sektorji Srednje in Vzhodne Evrope
Objavljeno v DKUM: 04.07.2018; Ogledov: 1193; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Spanking Law – primerjalnopravni pregled
Ana Vrbnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Zagotovo si prav vsak otrok želi pohvale in naklonjenosti, predvsem svojih staršev, ne pa graje, šeškanja, klofut in nevsezadnje tudi močnejših udarcev, ki lahko na otroku pustijo trajne, tako fizične kot psihične posledice. Skozi magistrsko delo lahko ugotovimo, da so številne študije predvsem uglednih psihiatrov in psihologov dokazale, da šeškanje ni primerna oblika vzgajanja otrok, temveč obstajajo druge, otrokom prijaznejše oblike vzgoje. Razne organizacije, med katerimi je nadvse pomembna mednarodna organizacija Sveta Evrope, si preko svojih kampanj in raznih priporočil prizadevajo ter vzpodbujajo pozitivno starševstvo, ki temelji na največjih otrokovih koristih. V okviru pozitivnega starševstva se za namene vzgoje otroka telesno kaznovanje ne uporablja. V okviru magistrskega dela z naslovom »Spanking Law – primerjalnopravni pregled«, se najprej opredelimo do pojma šeškanje oziroma ena po riti otroka (ang. spanking). Sledi pregled pravne ureditve šeškanja otrok v Sloveniji in nekaterih drugih državah. V zadnjem delu magistrskega dela opredelimo mednarodno pravne vire, ki pomembneje urejajo omenjeno področje. V Sloveniji je osnovna usmeritev družinskega prava korist otroka, ki jo morajo upoštevati starši, javni organi in nosilci javnih pooblastil kot tudi druge osebe, vendar pa vse oblike telesnega kaznovanja otrok ne privedejo do pregona staršev. Zakon se namreč ne ukvarja s trivialnimi zadevami. Slovenija spada med države, ki je v svoji zakonodaji uzakonila prepoved vseh oblik telesnega kaznovanja, namen prepovedi pa ni kaznovanje staršev, temveč jim s pomočjo izobraževanja pomagati, da prenehajo uporabljati kaznovanje otrok. Za zakonsko ureditev prepovedi telesnega kaznovanja si prizadeva vedno več držav. V magistrskem delu primerjamo pravno ureditev Spanking Law na Švedskem, v Franciji, Kanadi, Hrvaškem, v Združenem Kraljestvu, na Danskem in v Kaliforniji.
Ključne besede: Milejše oblike telesnega kaznovanja otrok, zaščita otrok, pozitivno starševstvo, novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Vseevropska pobuda Sveta Evrope proti telesnemu kaznovanju otrok.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 1213; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici