Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo naslavlja vprašanje javnega mnenja o pritožbenem postopku zoper policijo v Sloveniji. Pritožba zoper policijo je institut, ki se je v Slovenskem prostoru začel pojavljati leta 1998. Leta 2003 sta bila uvedena dva nivoja odločanja o pritožbah – pomiritveni postopek in postopek pred senatom, s čimer je institut pritožbe zoper delo policije začel dobivati podobo, ki jo ima v sedaj veljavni ureditvi. Pritožbeni postopek ureja dvajset določb »Zakon o nalogah in pooblastilih policije« (2013), podrobneje pa tudi »Pravilnik o reševanju pritožb zoper delo policistov« (2013). Občasno se pri delu policistov pojavijo nepravilnosti, ki jih lahko domnevni oškodovanec skladno z zakonodajo prijavi pristojnemu organu, ki je v tem primeru Ministrstvo za notranje zadeve. V okviru ministrstva deluje Sektor za pritožbe zoper policijo, ki neodvisno, nepristransko in strokovno obravnava pritožbe zoper delo policistov. V pritožbenem postopku se torej lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko predstavlja kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Zaključno delo se osredotoča na javno mnenje o postopku. Cilj je bil ugotoviti v kakšni meri splošna javnost postopek pozna in se ga posluži, ter kakšno je njihovo mnenje o postopku. Ugotovitve kažejo, da 70 % splošne javnosti ni seznanjene z načinom vlaganja pritožbe zoper policijo. 9 % anketiranih se je postopka že poslužilo, zadovoljstvo s postopkom pa ni bilo najboljše. Večina meni, da bi postopek lahko izboljšala boljša komunikacija s pristojnimi organi in hitrejše reševanje pritožbe. Poudariti je treba, da je bil odstotek anketiranih, ki so pritožbo že vložili, zelo nizek, kar je treba upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Zaključno delo je pokazalo tudi, da področje ponuja še veliko prostora za nadaljne raziskave.
Ključne besede: pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (14,47 MB)

Opis: V magistrski nalogi so podrobno analizirani določeni procesni vidiki individualnih delovnih sporov. Predhodni postopek v ZDR-1, ZJU in drugih zakonih predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo. Dvostopenjski postopek v ZJU javnim uslužbencem koristi in zvišuje njihovo pravno varstvo, kljub temu da velja za zastarelega. Na področju stvarne pristojnosti delovnih sodišč je problematična razmejitev pristojnosti pri članih organov vodenja in nadzora. Ker sodišča odločajo od primera do primera, pri tem pa za razliko od nemške ureditve ni jasnih zakonskih določb ali definicije sodne prakse, se pojavljajo nejasnosti, kdaj je, oziroma kdaj ni pristojno delovno sodišče. Določene težave so tudi pri razmejitvi pristojnosti pri navidezno samozaposlenih, javnih uslužbencih in odškodninskih sporih, ko je kot sospornik tožena zavarovalnica. Glede rokov za sodno varstvo je bilo ugotovljeno, da sodna praksa vztraja pri uporabi 30 dnevnega prekluzivnega roka po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 tudi za ugotovitvene zahtevke o obstoju delovnega razmerja. Takšno stališče je v nasprotju z mnenji dela stroke, ki zagovarja daljše roke, da se prepreči zloraba predvsem prekarnih delavcev. Sprememba sodne prakse s sklepom VII Ips 163/2018, s katero je Vrhovno sodišče omejilo možnost ugotovitvenega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti odpovedi o zaposlitvi, odpira vprašanja o pravni varnosti in ustreznosti takšne omejitve za delavce. Sploh ob primerjavi z nemško ureditvijo, kjer je postopek jasen. Analiza začasnih odredb je pokazala, da delovna sodišča redko ugodijo predlogom za njihovo izdajo, še nikoli pa niso izdala začasne odredbe po uradni dolžnosti kljub izrecni zakonski možnosti. Razlogi za to so predvsem pomanjkanje dokazov, in da se sodišča strogo držijo, sicer instrukcijskega, roka za izdajo začasnih odredb. Trenutna slovenska ureditev kljub številnim varovalnim določbam pogosto ne dosega dejanske zaščite delavcev v individualnih delovnih sporih. Slovenski sistem bi se moral bolj zgledovati po rešitvah, uveljavljenih v nemškem pravnem redu.
Ključne besede: individualni delovni spor, delovno procesno pravo, predhodni postopek, javni uslužbenci, stvarna pristojnost, prekluzivni rok, posebnosti delovnega spora, začasne odredbe, izvršljivost sodb
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj in optimizacijo delovnega postopka sestave novega industrijskega tečaja za pečico v podjetju Turna d. o. o. Z analizo obstoječih dokumentov, opazovanjem proizvodnega procesa ter časovno analizo so bile določene faze sestave, normativi in kontrolne točke. Na podlagi rezultatov je bil oblikovan izboljšan postopek, ki zmanjšuje čas sestave za približno 9 %, povečuje produktivnost ter zagotavlja večjo ponovljivost in kakovost. Zaključno delo predstavlja uporabno osnovo za uvedbo učinkovite serijske proizvodnje.
Ključne besede: analiza delovnega cikla, delovni postopek, industrijski tečaj, optimizacija proizvodnje, sestava mehanizma
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0

Opis: Magistrsko delo podrobno obravnava aktualno in pomembno temo digitalnih sredstev, predvsem z vidika pravnih, davčnih in dednih vidikov. V uvodu je poudarek na razvoju področja digitalnega premoženja, ki vključuje več oblik digitalnega premoženja kot so: kriptovalute, NFT, digitalne valute, elektronski denar in denar v virtualnih svetovih. Izrazito je pomanjkanje zakonodajne ureditve, kar povzroča številne izzive na pravnem področju, predvsem pri obdavčitvi in dedovanju. V prvem delu, namenjenemu opredelitvi digitalnega premoženja, se digitalna sredstva razčlenijo na različne tipe, njihove značilnosti, ekonomske in tehnološke vidike ter razlike med posameznimi oblikami, s posebnim poudarkom na kriptovalutah in njihovi vlogi v sodobnem finančnem ekosistemu. Izkaže se, da je dojemanje digitalnega premoženja v Sloveniji še vedno v začetni fazi, kar odraža pomanjkanje jasnih pravnih okvirjev. Analizira se tudi mednarodna ureditev v Evropski uniji, Združenih državah Amerike in Aziji, saj so nekatere države že vzpostavile bolj strukturirane zakonodaje, kar omogoča učinkovitejše upravljanje in regulacijo digitalnih sredstev. V poglavju o davčnem vidiku digitalnega premoženja se podrobno obravnavajo trenutni slovenski zakonodajni okvirji, ki se že uporabljajo za obdavčitev posameznikov in pravnih oseb ter načrti za prihodnje spremembe, vključno z načrtovano zakonodajo za obdavčitev kriptovalut, ki naj bi začela veljati leta 2026. Prav tako se analizira obdavčitev v izbranih drugih državah, zlasti v Evropski uniji in Združenih državah Amerike, ter razpravlja o vplivu obdavčitve na pravice dedičev, kar je ključno za razumevanje, kako digitalno premoženje v postopku dedovanja pridobiva na pomembnosti. Posebno poglavje je namenjeno dedovanju digitalnega premoženja, kjer se izpostavlja izzive, povezane s prijavo, vrednotenjem in varovanjem digitalnih sredstev v zapuščinskem postopku. Obravnavata se možnosti za uporabo digitalnih oporok in pametnih pogodb za zagotovitev varnosti in pravičnosti pri dedovanju digitalnih sredstev. Izpostavljena je potreba po vzpostavitvi jasnih postopkov za dostop do digitalnega premoženja, določitvi odgovornosti pooblaščencev ter zagotoviti zaščito pred zlorabami ali izgubo vrednosti. V zadnjih poglavjih so predstavljeni konkretni predlogi in priporočila za pravno ureditev v Sloveniji, vključno z olajšanjem zapuščinskih postopkov, vlogo državnih organov, odvetnikov in notarjev ter potrebnimi zakonodajnimi reformami za učinkovito upravljanje digitalnega premoženja. Delo opozori na potrebo po razvoju ustreznih pravnih okvirjev, ki bodo omogočili varno, dostopno in pravično obravnavo digitalnih sredstev, hkrati pa zmanjšali tveganja, povezana z njihovim upravljanjem. Magistrsko delo poudarja nujnost mednarodnih primerov dobrih praks, zlasti v Združenih državah Amerike, in potrebo po razvoju slovenske zakonodaje, ki bo v skladu z razvojem tehnologije in potrebami digitalne dobe. Cilj je vzpostaviti trajnostno, transparentno in varno okolje za digitalno premoženje, kar je ključno za zaščito pravic uporabnikov, vlagateljev in dedičev ter za stabilnost in razvoj celotnega digitalnega ekosistema v Sloveniji in širše.
Ključne besede: zapuščinski postopek, kriptovalute, obdavčitev, izplačilo, dediči, vrednost, oporoka, dostopnost, varovanje.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom ''Območje gradbene parcele ter evidentiranje območja služnosti in stavbne pravice'' je namenjena predvsem celostni in korektni predstavitvi novosti, ki jih v slovenski pravni red prinašata Zakon o katastru nepremičnin (ZKN) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Oba zakona prinašata pomembne novosti predvsem na področju evidentiranja nepremičnin kot tudi novosti, ki so ključnega pomena v postopkih gradnje in ustanavljanja služnosti in stavbnih pravic. Nepremičninske evidence so že pred sprejemom ZKN imele ključno vlogo v postopkih z nepremičninami. Zemljiška knjiga, zemljiški kataster in kataster stavb so pred sprejemom ZKN bile matične nepremičninske evidence, kjer so se vodili podatki o nepremičninah. Ključno spremembo, napram prejšnji ureditvi, pa je prinesel nov zakon, ki je kot temeljno nepremičninsko evidenco postavil kataster nepremičnin, v kateri so združeni podatki, ki so se predhodno vodili v več različnih evidencah. Tako je ZKN celostno prenovil sistem evidentiranja nepremičnin v slovenskem pravu in, s poenotenjem, v postopke z nepremičninami prinesel večjo pravno varnost in zmanjšal možnost nastanka sporov. Kot eno izmed temeljnih sprememb je ZKN v slovenski pravni red prinesel tudi enotni katastrski postopek določitve območja služnosti in stavbne pravice. Območje pravic se po novi ureditvi določa s katastrskim postopkom in se določa, napram prejšnji ureditvi, z višjo stopnjo natančnosti in ne zgolj opisno. Določitev območja pa neposredno vpliva na možnost izvajanja pravic v praksi, kar pomeni da pravilna in natančna določitev območja pravice prispeva k stabilnosti tako pravnega promet kot k zmanjševanju negotovosti v stvarnopravnih razmerjih. Novost pa prinaša tudi ZUreP-3, ki postavlja obvezo vpisa območja gradbene parcele in njenih sestavin v kataster nepremičnin. Obveznost vpisa območja gradbene parcele bo tako igralo pomembno vlogo še posebej pri postopkih novogradenj, kjer bo ključnega pomena tudi korektna določitev območja služnosti in stavbne pravice. Kot slabost nove ureditve pa se pojavlja (ne)vzpostavitev sistema eGraditev, ki bo služil vpisu gradbene parcele v evidence, a bo v celoti vzpostavljen šele v začetku leta 2026. Nova ureditev na področju evidentiranja nepremičnin in s tem tudi nova nepremičninska evidenca, kataster nepremičnin, predstavljata korenito spremembo v slovenskem stvarnem pravu. Kljub temu da nova ureditev prinaša veliko pozitivnih sprememb, bo za nemoteno in korektno rabo potrebnega še precej časa in veliko previdnosti pri uporabi novih določb.
Ključne besede: Območje gradbene parcele, evidentiranje nepremičnin, katastrski postopek, območje služnosti, območje stavbne pravice, kataster nepremičnin.
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (385,64 KB)