Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam s temeljnimi značilnostmi prekrškov kot ene izmed treh vrst kaznivih ravnanj. V nalogi sem na kratko predstavil tudi zgodovinski pregled prekrškovnega prava na območju RS ter v nadaljevanju ob najpomembnejših teorijah razlikovanja prikazal poglede kazenskopravnih teoretikov na problematiko razlikovanja med kaznivimi dejanji in prekrški. Bistvene razlike sem prikazal glede odgovornosti za prekršek pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, ter posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost. Manj razlik najdemo pri obravnavi mladoletnikov. Najpomembnejše razlike so v načinu predpisovanja prekrškov oziroma kaznivih dejanj, saj kazniva dejanja predpisuje zgolj zakonodajalec z zakonom, medtem ko lahko prekrške predpisuje tudi vlada z uredbo in samoupravna lokalna skupnost z odlokom. Z analizo ureditve v drugih državah sem ugotovil, da imajo druge države podobno kot RS postopek o prekršku razdeljen na dva dela, pri čemer prvi del poteka pred prekrškovnim organom, drugi del pa pred rednim sodiščem.
Ključne besede: Kazenski postopek, Kaznivo dejanje, Mladoletniki, Odgovornost pravne osebe, Prekršek, Prekrškovni organ, Prekrškovno pravo
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 0
Celotno besedilo (10,92 KB)

Opis: Umetna inteligenca prinaša nove izzive in spremembe na področju različnih pravnih panog kot so ustavno, civilno in kazensko pravo, ter podpanogah, kot je pravo varstva osebnih podatkov, ki zahtevajo nove razlage in prilagoditve. Ključno je, da pravni sistemi zagotovijo preglednost razvoja, uporabe in uveljavljanja umetne inteligence, pri čemer se morajo upoštevati temeljne človekove pravice. Tehnologija in novi algoritmi spreminjajo s svojim načinom delovanja in odločanja na temeljne pojme v kazenskem pravu, kot so osumljenec, obtoženec, pošteno sojenje, obrazložitev odločitve, ki skupaj predstavljajo temelj pravne varnosti. Kljub doprinosu napredka umetna inteligenca prinaša tudi določene nevarnosti, saj je njeno delovanje pogosto nepredvidljivo, njeni pozitivni in negativni učinki pa se med seboj prepletajo. Bistveno je, da se pri uporabi UI ohranja spoštovanje ključnih vrednot, kot sta varstvo zasebnosti in človekovo dostojanstvo, katerih spoštovanje sta zelo pomembni za posameznika, ter imata velik vpliv na družbo. UI lahko pozitivno vpliva na družbo z večjo učinkovitostjo, produktivnostjo in konkurenčnostjo, vendar pa zahteva ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic. Evropska Unija je sprejela že več aktov in smernic za regulacijo UI, med njih spadajo Uredba o splošni zaščiti podatkov, Bela Knjiga o umetni inteligenci, predlog Uredbe o umetni inteligenci, Uredba o kibernetski varnosti, Etične smernice za zaupanja vredno UI, ter akcijski načrt za digitalno izobraževanje. Posebna previdnost je potrebna pri naprednih sistemih UI, ki temeljijo na poglobljenem učenju, saj obstaja tveganje, da bo prišlo do situacije, kjer nihče ne bo znal pojasniti določenih odločitev sprejetih s strani teh sistemov. V prihodnosti umetna inteligenca zagotovo ne bo mogla zamenjati pravnika, vendar pa bo pravnik, ki zna uporabljati umetno inteligenco lahko zamenjal tistega, ki je ne zna. V pravosodju so glavne prednosti uporabe UI povečana natančnost, pravičnost in učinkovitost pravnih postopkov. Kljub temu je potrebno zagotoviti, da so njene odločitve pregledne, etične in nediskriminatorne , saj se v kazenskih postopkih pogosto poudarja nepristranskost, ki pa v praksi še vedno ni popolnoma dosežena zaradi podzavestne pristranskosti ljudi. Pri uporabi UI je tako nujno ohranjanje visokih etičnih standardov in varovanje temeljnih človekovih pravic, da ne bi prišlo do negativnih posledic za posameznike in celotno družbo.
Ključne besede: Umetna inteligenca, kazenski postopek, kazensko pravo, kaznivo dejanje, Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Evropska Unija.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Policija je državni organ, ki skrbi za zagotavljanje varnosti. Zagotavljanje varnosti ni odvisno zgolj od policije, ampak je odvisno tudi od zasebno-varnostnih služb in slehernega posameznika. Na območju Republike Slovenije poznamo različne oblike kriminalitete, ki zmanjšujejo občutek varnosti pri prebivalcih. Tihotapljenje migrantov čez območje Republike Slovenije spada pod organizirano kriminaliteto. S povečanjem števila nezakonitih prehodov državne meje se posledično povečuje število podanih prošenj za mednarodno zaščito. Obravnavana tematika v diplomskem delu temelji na azilnem postopku in na zagotavljanju zadostnega števila kapacitet za nameščanje prosilcev za mednarodno zaščito. Nezakoniti prehodi državne meje in število podanih namer za mednarodno zaščito se iz leta v leto povečuje. S tem se posledično povečuje problematika nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v azilne centre oziroma v njihove izpostave. Slovenija je zaradi pomanjkanja kapacitet in obravnave prosilcev za mednarodno zaščito postavljena pred izziv, ki ga bo treba reševati s strokovnostjo, sorazmernostjo in predvsem v skladu z načelom zakonitosti. V diplomskem delu so predstavljeni načini in rešitve v zvezi z vzpostavitvijo začasnih in novih azilnih centrov na območju Republike Slovenije. Vzpostavitev novih centrov je pogojena z uveljavljanjem pravic prosilcev za mednarodno zaščito in predvsem s sodelovanjem lokalne skupnosti
Ključne besede: azilni domovi, azilni postopek, policija, lokalna skupnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Predhodno vprašanje je v pravdnem postopku urejeno v 13. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta določa, da kadar je odločitev v glavni zadevi odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Odločanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja predstavlja predhodno vprašanje le v primeru, ko je takšna odločitev v razmerju prejudicialnosti do odločitve v glavni stvari. Teorija prejudicialnost pojmuje kot odnos odvisnosti med dvema elementoma, v danem primeru med predmetom predhodnega vprašanja in odločitve o glavni stvari. Rešitev predhodnega vprašanja učinkuje zgolj v konkretni pravdi. Stranka postopka pa lahko z uveljavljanjem vmesnega ugotovitvenega zahtevka doseže, da ugotovitev o obstoju pravice ali pravnega razmerja postane pravnomočna. Sodišče pri reševanju predhodnih vprašanj ni povsem svobodno. Omejitve obstojijo zlasti na področju reševanja predhodnih vprašanj iz pristojnosti kazenskega sodišča. Ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja v pravdnem postopku namreč predstavlja poseg v človekovo pravico posameznika do domneve nedolžnosti. Pri tem je potrebno poudariti, da mnenja sodne prakse in teorije glede dopustnosti obravnave tovrstnih predhodnih vprašanj niso enotna. Strogemu stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) glede absolutne prepovedi nasproti stojita slovenska sodna praksa in teorija, ki ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja izjemoma le dopuščata. Institut predhodnega vprašanja je normativno urejen tudi v drugih pravno reguliranih postopkih, kot so: upravni, nepravdni, delovni in socialni spor ter kazenski postopek. V vseh je institut predhodnega vprašanja urejen primerljivo podobno. Razlike je denimo moč zaslediti prav na področju reševanja predhodnih vprašanj iz pristojnosti kazenskega sodišča. Za razliko od ostalih omenjenih postopkov (razen kazenskega) je v upravnem eksplicitno določena generalna prepoved in nadaljnja omejitev ugotavljanja (ne)obstoja kaznivega dejanja. Slednja ureditev se izkaže za korektno, glede na dejstvo ločenih stališč teorije in sodne prakse o omenjeni tematiki. Predhodno vprašanje se lahko pojavi tudi v arbitražnem postopku. Arbitražna postopkovna pravila ne vsebujejo pravil o institutu predhodnega vprašanja. Teorija navaja, da je v arbitražnem postopku dovoljena aplikacija pravil pravdnega postopka o predhodnem vprašanju, pri čemer so arbitražni tribunali v postopku odločanja v nekoliko drugačnem položaju kot sodišča.
Ključne besede: predhodno vprašanje, vmesni ugotovitveni zahtevek, ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja v pravdi, arbitražni postopek, predhodno vprašanje v arbitražnem pravu
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je primarno predstaviti pomembnost, uporabnost in prednosti hipoteke, kot stvarnopravnega zavarovanja in predvsem iz vidika hipotekarnega upnika, zagotavljanje in uresničevanje njegove pravice do prednostnega poplačila, ko dolžnik terjatve ni zmožen poplačati in je tako nad njim začet stečajni ali izvršilni postopek. Hipoteka je zakonsko opredeljena kot zastavna pravica na točno določeni nepremičnini in je namenjena za zavarovanje ene ali več določenih terjatev, pri čemer hipotekarni upnik s hipoteko hkrati pridobi pravico, da se lahko v primeru, če terjatev, ki je s to hipoteko zavarovana ni poplačana, poplača iz vrednosti te zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica hipotekarnega upnika, ki je kot edino materialnopravno upravičenje vsebovana v hipoteki, ima prednost pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja, torej se poplačuje prednostno. Upnik lahko svojo pravico uveljavlja tako sodno v postopku izvršbe ali stečaja, kot tudi izvensodno v posebnih primerih izvensodne notarske prodaje nepremičnine. Tako postopek stečaja kot postopek izvršbe je zakonsko urejen, pri čemer je cilj navedenih postopkov doseči čim hitrejše poplačilo upnikove terjatve, ki s strani dolžnika ni bila predhodno prostovoljno poplačana, prav tako pa se v obeh postopkih uresničuje pravica do prednostnega poplačila hipotekarnega upnika. Postopkoma je prav tako skupna plačilna nesposobnost dolžnika, saj je povod tako za sprožitev postopka izvršbe kot postopka stečaja, ki ga imenujemo tudi generalna izvršba, dejstvo, da je dolgovana terjatev dolžnika do upnika že zapadla in še ni bila poravnana. Predvsem, ko gre za višje zneske terjatev upnikov, so s tem praviloma povezane tudi višje stopnje tveganj, tako je smotrno, da poskusijo upniki svoje terjatve zavarovati, še preden postane dolžnik insolventen in plačilno nesposoben poravnati svoje obveznosti. Kot bo pojasnjeno tekom dela, je hipoteka kot stvarnopravno zavarovanje izjemno stabilno in eno izmed varnejših vrst zavarovanja terjatev, zato ne preseneča dejstvo, da je v praksi tudi redno uporabljena. Magistrsko delo je sicer krovno materija stvarnega prava, vendar se glede na temo, tesno prepleta s stečajnim in izvršilnim pravom, ter se prav tako dotika tudi obligacijskega prava. Glede na obširnost vsakega posameznega področja, ki ga magistrsko delo zadeva, bodo bralcu tekom sistematične razdelitve vsebine pojasnjene pravice, ki jih ima upnik, čigar terjatev je zavarovana s hipoteko, celovito predstavljene možnosti za dosego poplačila njihove terjatve in hkrati predstavljene tudi obveznosti določenih ravnanj upnika, kot je na primer prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku, v namen zavarovanja svoje pravice do prednostnega poplačila, saj morajo biti upniki aktivno vključeni tako pri postopku izvršbe kot stečaja, da lahko uspešno zavarujejo svojo pravico in dosežejo končno poplačilo svoje terjatve.
Ključne besede: izvršilni postopek, stečajni postopek, zastavni upnik, prednostno poplačilo, izvršba na nepremičnine, prisilna hipoteka, ločitvena pravica, pravna fikcija prijave
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,60 MB)