| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza zveze med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo davčnega sistema v Sloveniji pri računovodjih in neračunovodjih
Aleksandra Hlastec, 2023, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo kakšna je zveza med posameznikovimi osebnimi vrednotami in njihovo osebno davčno kulturo. Razumevanje posameznikovega odnosa do davčnega sistema, do etičnosti davčnega utajevanja in posameznikovega davčno skladnega vedenja postaja vse pomembnejše. To potrjuje tudi raziskava OECD o svetovnih vrednot WVS, ki je izpostavila globlji pomen razumevanja davkoplačevalcev in njihovega odnosa do davkov, davčnega sistema, davčne skladnosti in davčnega utajevanja. Po mnenju OECD-ja (2019) je kratkoročno izboljšanje davčne morale mogoče doseči z vedenjskimi ekonomskimi pristopi, medtem ko je dolgoročno potrebnih več strukturnih sprememb za izgradnjo zaupanja in legitimnosti med davkoplačevalci. Temeljni cilj doktorske disertacije je, preveriti osnovno tezo doktorske disertacije «Osebne vrednote davčnih zavezancev – računovodjev in neračunovodjev – so povezane z njihovo osebno davčno kulturo.« Da bi temeljni cilj dosegli, smo si zastavili več raziskovalnih ciljev. Raziskovalni cilji teoretičnega dela doktorske disertacije je bili pregled in proučitev dosedanjih raziskav na področju davčne kulture in njenih gradnikov, oblikovanje izvirne definicije osebne davčne kulture na nivoju posameznika, kar predstavlja izviren in pomemben prispevek k znanosti, proučitev skupine osebnih vrednot in na temelju teoretičnih spoznanj oblikovati izviren model za merjenje povezanosti osebnih vrednot in osebne davčne kulture posameznika. Slednjo smo tudi empirično preverili. Zaključki teoretičnega raziskovanja osebnih in davčnih vrednot posameznika na področju davčne utaje, davčne skladnosti in davčnega sistema so sledeči. Pri proučevanju gradnikov osebne davčne kulture smo spoznali, da so študije v preteklosti temeljile večinoma na makroekonomskem proučevanju, dandanes pa vedno bolj raziskujejo na mikroravni in v ospredje je postavljen posameznik, njegova percepcija, odnosi, družbene vrednote, osebne vrednote, njegovo vedenje. V pregledu literature o osebni davčni kulturi in njenih gradnikih smo ugotovili, da je postalo pomembno tudi vprašanje, kaj motivira posameznika za neko dejanje. S tem ko smo v doktorski disertaciji podali pregled dosedanje svetovne literaturi na področju davčne kulture, davčne skladnosti (vedenjske pristop in obravnava davčnih zavezancev v davčnem sistemu), davčne utaje in davčnega sistema smo ugotovili, da medsebojne povezave med osebnimi vrednotami in gradniki osebne davčne kulture ni proučeval še nihče. Teoretična izhodišča so bila podlaga za oblikovanje izvirnega modela, s pomočjo katerega smo nadalje analizirali zvezo med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo pravičnosti davčnega sistema v Sloveniji pri davčnih zavezancih - računovodjih in neračunovodjih. Raziskavo smo izvedli s pomočjo oblikovanega vprašalnika, pri tem smo za merjenje davčne utaje, davčne skladnosti, davčnega sistema in osebnih vrednot izhajali iz obstoječih merskih instrumentov, katere smo za potrebe doktorske disertacije prilagodili. S tem smo povečali zanesljivost merskega instrumenta, ki smo ga preverjali s Cronbachovim koeficientom alfa. V raziskavi smo uporabili neslučajen vzorec, saj smo vzorčili po principu metode progresivnega podvajanja oziroma snežne kepe. To metodo smo uporabili v naši raziskavi na vzorcu računovodij in neračunovodij. V vzorec je bilo zajetih 202 davčnih zavezancev iz Republike Slovenije. Zajeli smo vse statistične regije na območju in tako povečali razpršenost vzorca. Znotraj skupine davčnih zavezancev smo se omejili na specifične skupine posameznikov po poklici, računovodje in neračunovodje. Oblikovan izvirni model, meri povezanost med skupinami osebnih vrednot (samoizboljšanje, samotranscendenca, odprtost za spremembe in konzervativnost) na eni strani in osebno davčno kulturo posameznika na drugo strani. V model smo vključili tudi moderatorsko spremenljivko posameznikovo percepcijo pravičnosti davčnega sistema. Gre za prvo tako raziskavo pri nas.
Ključne besede: osebna davčna kultura, osebne vrednote, davčni sistem, Slovenija, (ne)računovodje
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 284; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

2.
Veščine uspešnih računovodij ter komuniciranje kot pomembna kompetenca
Maruša Štancer, 2023, diplomsko delo

Opis: Ko pomislimo na poklic računovodje, si pogosto najprej predstavljamo nadzorovanje denarnih transakcij, shranjevanje in analiziranje finančnih informacij ter obdelavo ogromnih količin podatkov. Vse to so ključne naloge računovodij, a vendar pogosto spregledamo veščino, brez katere se tega poklica ne da opravljati. To je komuniciranje, ki je nujno za posredovanje informacij, kar pa je glavni namen računovodstva. Zaradi nenehnega zviševanja standardov, razvoja tehnologij in pričakovanj se morajo računovodje konstantno izobraževati in nadgrajevati svoje splošne in specifične kompetence, vključno z veščino komuniciranja. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, ali računovodje upoštevajo Kodeks poklicne etike računovodij, katere so veščine uspešnih računovodij ter ali le-ti obiskujejo dodatna izobraževanja in tečaje za izboljšanje svojih kompetenc. V anketi je sodelovalo 42 udeležencev, ki smo jih naključno izbrali s pomočjo spleta. Vsi udeleženci so izključno iz računovodske stroke. Ugotovili smo, da računovodje pri svojem delu aktivno upoštevajo Kodeks poklicne etike računovodij, vendar pa ne vedo, kaj vse točno vsebuje. Raziskava je pokazala, da se večina računovodij udeležuje dodatnih izobraževanj in tečajev za izboljšanje svojih delovnih kompetenc.
Ključne besede: računovodstvo, komuniciranje, kompetence, uspešne računovodje
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 238; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (958,09 KB)

3.
Potrebne kompetence v računovodstvu
Sara Fišinger, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave domačih in tujih virov ter literature preučili današnje potrebne kompetence računovodij in pričakovane potrebne kompetence računovodij v prihodnosti, torej katere kompetence so potrebne, da lahko računovodski strokovnjak (računovodja) uspešno opravlja svoje delo danes in v prihodnosti. Namen diplomskega dela je bil predstaviti potrebne kompetence računovodij danes in pričakovane kompetence v prihodnosti, ki so po mnenju različnih avtorjev pomembne za opravljanje zahtevanih nalog računovodij. V delu smo najprej predstavili, kaj so kompetence in njihove sestavine, podali smo tudi delitev kompetenc (po ravneh, dimenzijah in opaznosti). V nadaljevanju dela smo se osredotočili na mehke in trde veščine oziroma kompetence računovodij, ki so v različnih raziskavah avtorjev največkrat omenjene kot zaželene in nujno potrebne kompetence za računovodskega strokovnjaka. Trde kompetence računovodij so naslednje: analitične sposobnosti, tehnična usposobljenost in finačno-računovodske veščine. Mehke kompetence računovodij pa so: strateško razmišljanje, kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, timsko delo, upravljanje časa in natančnost, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in etično ravnanje. Med mehke in trde veščine uvrščamo poslovno žilico in raziskovalne sposobnosti.V delu smo nato tudi na kratko omenili izobraževanje na področju računovodstva. Pomembno je, katere so prihodnje pričakovane trde in mehke kompetence računovodij. Pričakovani prihodnji trdi kompetenci računovodij sta naslednji: analitične sposobnosti in tehnična usposobljenost. Pričakovane prihodnje mehke kompetence računovodij pa so: kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in prilagodljivost. Gre za kompetence, ki so v prihodnje zaželene, da jih ima računovodja, da bo lahko lažje in uspešneje deloval v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Na podlagi raziskave smo naredili primerjavo med že obstoječimi kompetencami računovodij in pričakovanji glede kompetenc za računovodje v prihodnje. Ugotovili smo, da večjih, bistvenih razlik ni. Kompetence, ki so že dandanes pomembne za računovodske strokovnjake, bodo pomembne tudi v prihodnje. Večje spremembe lahko pričakujemo na področju tehnologije, avtomatizacije in umetne inteligence. Tehnologija se še dalje vedno bolj nadgrajuje in spreminja, kar pomeni, da bodo morali računovodski strokovnjaki še bolje razviti svoje tehnične kompetence, da bodo lahko sledili spremembam, ki se bodo pojavile na tem področju.
Ključne besede: Računovodstvo, poklicni računovodje, spretnosti, znanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 373; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
Naklonjenost računovodij za delo od doma
Anže Kokol, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih doživljamo občutne spremembe na skoraj vseh področjih našega življenja in del teh sprememb je tudi način izvajanja dela. Teh načinov je več in vsi predstavljajo alternativo klasični podobi dela. Eden izmed ključnih je tudi delo, ki ne poteka v prostorih delodajalca. Gre za delo, ki se lahko izvaja kjerkoli, v kavarni, na potovanju in tudi doma. Delo od doma ima veliko prednosti, kot so fleksibilnejši urnik dela, boljše usklajevanje dela in prostega časa ter večjo produktivnost zaposlenih. Ima pa tudi določene slabosti, najbolj prepoznana med njimi je nedvomno zabrisana meja med poslovnim in zasebnim življenjem. Seveda pa ta ureditev dela ni primerna za vsak poklic, saj vsi opravljajo drugačne naloge ter zahtevajo drugačne vire in ureditve. Tako načeloma velja dejstvo, da bolj kot je poklic odvisen od kraja opravljanja dela, manj je primeren za izvajanje na domu. Med primernejšimi izstopa računovodski poklic, kar pa še ne pomeni, da si zaposleni v tem poklicu sploh želijo delati od doma. Vprašanje tako je, ali računovodje sploh želijo delati od doma. V magistrski nalogi smo s pomočjo vprašalnika, ki smo ga samostojno oblikovali na podlagi preučene literature, zbrali podatke, ki smo jih potrebovali za analizo. Skupaj smo v dneh med 14.4.2021 in 12.5.2021 zbrali 285 odgovorov računovodij, zaposlenih v različnih slovenskih podjetjih zasebnega sektorja. Rezultati raziskave so pokazali, da so računovodje v slovenskih podjetjih naklonjeni delu od doma ter da bi to obliko dela želeli opravljati. Kljub temu pa se tradicionalni pisarni še ne bi v celoti odrekli, saj dajejo prednost hibridni ureditvi, v kateri bi večino delovnih dni preživeli v pisarni, preostanek dela pa bi opravili od doma.
Ključne besede: naklonjenost, računovodski poklic, delo od doma, COVID-19, računovodje
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

5.
Razlike v bolniški odsotnosti med računovodji javnega in zasebnega sektorja
Biserka Lubej, 2020, magistrsko delo

Opis: Bolniška odsotnost je pomemben dejavnik, ki ga zaradi številnih negativnih posledic občutijo tako zaposleni kot tudi delodajalci. Vsak delodajalec lahko z različnimi ukrepi pripomore k manjši bolniški odsotnosti, popolnoma preprečiti pa tega ne more. Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana, darovanje krvi ipd. Ne smemo pozabiti, da je pozornost potrebno posvetiti ne zgolj kurativnim, ampak tudi preventivnim ukrepom. Pričujoča magistrska naloga temelji na primerjavi bolniške odsotnosti v javnem in zasebnem sektorju. Namen naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji prihaja do razlik z vidika bolniške odsotnosti. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 229 ustreznih anket s strani računovodij v Sloveniji. Ker so računovodje obremenjeni, posebej v času računovodskih poročil, smo v ta namen izdelali nezahteven anketni vprašalnik in tako prišli do odgovorov na naša vprašanja. Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo ji zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pregled vseh vprašanj iz anketnega vprašalnika smo uporabili frekvenčno analizo, oblikovali frekvenčne tabele, v katerih smo prikazali število in odstotek odgovorov, izračunali smo povprečje, standardni odklon in standardno napako aritmetične sredine. Pri preverjanju hipotez smo uporabili t-test in Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati raziskave so pokazali, da nismo uspeli dokazati razlik med bolniško odsotnostjo javnega in zasebnega sektorja na podlagi simptomov, zaradi katerih odhajajo oz. ne odhajajo v bolniški stalež. Čeprav je bilo nekoliko več odhodov v bolniško na podlagi simptomov v javnem sektorju, so bile zaznane razlike zelo majhne. V povprečju je več bolniških odsotnosti pri ženskah kot pri moških, ne glede na sektor v katerem delajo. Spol ima vpliv na bolniški stalež in uspelo nam je dokazati, da je več bolniško odsotnih žensk.
Ključne besede: Ključne besede, bolniška odsotnost, vzroki bolniške odsotnosti, zmanjšanje bolniških odsotnosti, računovodje, javni sektor, zasebni sektor.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2020; Ogledov: 1316; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
Možnosti zaposlovanja računovodij na Koroškem
Marina Vivod, 2020, diplomsko delo

Opis: Računovodja predstavlja pomemben subjekt v organizaciji, skrbi namreč za uspešno delovanje podjetja in za celotno informacijsko dejavnost v podjetju. Informacije, ki jih pridobi računovodja skozi računovodska poročila, so odločilni dejavnik nadaljnjega razvoja podjetja, pomembne pa so tudi za zunanje uporabnike. Računovodja za opravljanje svojega dela v organizaciji potrebuje poleg znanja o računovodstvu tudi strokovna znanja, računalniške spretnosti in še mnogo drugih pomembnih veščin, zaradi katerih postane dober računovodja. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo predstavili pomen računovodje v podjetju, osredotočili smo se tudi na znanja, ki jih potrebuje, da lahko svoje naloge opravlja odgovorno. Poleg potrebnih znanj smo opredelili tudi veščine in spretnosti dobrega računovodje. Dotaknili smo se etike in kodeksa, ki ga mora pri svojem poklicu upoštevati računovodski strokovnjak. V drugem delu diplomskega projekta smo analizirali, kakšna je možnost zaposlitve računovodje na Koroškem. S pomočjo spletne strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje smo analizirali, kakšno je bilo v preteklosti povpraševanje po računovodji na Koroškem. Nato smo na podlagi obstoječih oglasov za prosta delovna mesta opredelili in analizirali, katere pogoje more izpolnjevati računovodja, da ga podjetje zaposli. Poleg tega smo analizirali tudi trenutni obseg povpraševanja po računovodji. Za lažjo predstavo smo naredili primerjavo možnosti zaposlitve računovodij v celotni Sloveniji in na Koroškem. V tem delu nam je bilo znanje, ki smo ga pridobili skozi celoten proces izobraževanja, v veliko pomoč.
Ključne besede: računovodja, pomen računovodje, možnost zaposlitve, pogoji zaposlovanja
Objavljeno v DKUM: 28.09.2020; Ogledov: 782; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (963,29 KB)

7.
KAZENSKA ODGOVORNOST RAČUNOVODIJ
Ines Matevžič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu sem obravnavala temo kazenska odgovornost računovodij. Pri poslovanju in vodenju podjetij, združb se zaposleni srečujejo z različnimi odgovornostmi. Strokovno etično odgovornost pri računovodjih prepoznamo v odnosu do poklica in dela ter v odnosih do notranjih in zunanjih sodelavcev, do nadrejenih in podrejenih, do javnosti. Vse o strokovno etični odgovornosti je zapisano v Kodeksu poklicne etike računovodij. Kazenska odgovornost se pojavi v primerih, kot so prevare iz naklepa, prevarantsko poročanje. To vrsto odgovornosti obravnava Kazenski zakonik. Kazenska odgovornost se ugotavlja na podlagi ugotovljene krivde. Odškodninsko in disciplinsko odgovornost delavcev in javnih uslužbencev obravnavata zakona Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih. V diplomskem projektu sem se posvetila še sami organiziranosti računovodske službe. Predstavila sem notranje in zunanje dejavnike organiziranja ter njihova temeljna načela. Obravnavala sem tudi organizacijske strukture, saj te določajo mesto računovodske službe v združbi in delovne naloge zaposlenih.
Ključne besede: kazenska odgovornost, računovodje, prevare, organiziranje računovodstva, strokovno etična odgovornost, javni uslužbenci, delovna razmerja
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 2431; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (413,17 KB)

8.
BENFORDOV ZAKON IN RAČUNOVODSKI IZKAZI SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Nataša Omerzu, 2016, magistrsko delo

Opis: V današnjem času se pojavlja vedno več goljufij in koruptivnih dejanj pri prikazovanju dejanskih stanj v različnih podjetjih v svetu, kakor tudi pri nas, v Sloveniji. V tujini že kar nekaj časa pri odkrivanju nepravilnosti v računovodskih izkazih uporabljajo Benfordov zakon. To je zelo preprosta, objektivna in učinkovita digitalna analiza, ki revizorjem ter forenzičnim računovodjem pomaga odkriti sporna področja. Čeprav so nekateri želeli Benfordov zakon prikazati za neučinkovit način pri ugotavljanju dejanskega stanja, je Nigrini dokazal, da je Benfordov zakon uporaben pri ugotavljanju prevar. Ker je v Sloveniji njegova uporaba še dokaj neznana in v praksi redko uporabljena, smo preverili, če računovodski izkazi slovenskih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, prenesejo test Benfordovega zakona. Zanimala nas je podobnost oz. morebitna odstopanja med dejanskimi in dobljenimi deleži. Analizo smo izvedli v Excelu, pri čemer smo ugotovili, da se testirani podatki dobro ujemajo s teoretično porazdelitvijo po Benfordu, prav tako pa je to ujemanje iz leta v leto boljše. V celotnem sklopu proučevanih podjetij je tako skoraj nemogoče odkriti nepravilnosti, saj so odstopanja minimalna. Tudi v Sloveniji bi bilo smiselno in koristno uporabljati Benfordov zakon kot pomoč pri odkrivanju prevar oziroma pravilnosti prikazovanja podatkov. Če je odmik analiziranih podatkov od teoretične porazdelitve zelo velik, to še ne pomeni, da gre za prevaro. Benfordov zakon nam pomaga ugotoviti, katera področja je potrebno podrobneje pregledati.
Ključne besede: prevare, računovodski izkazi, odkrivanje prevar, Benfordov zakon, revizorji, forenzični računovodje
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2860; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
Zaznani pritiski za prirejanje računovodskih informacij s strani strank v izbranih računovodskih servisih
Minka Sevšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Računovodski servis je organizacija, ki ima zaposlenega vsaj enega računovodjo, ki za naročnike opravlja računovodske in neračunovodske storitve. Računovodja in posledično računovodski servis je lahko za svoje namerno nestrokovno delo tudi kazensko odgovoren, zato mora v celoti upoštevati strokovno-etična načela, etične kodekse, ter vso davčno in pravno ter računovodsko zakonodajo. Računovodenje je nehvaležno delo, saj so računovodje nenehno pod socialnimi pritiski, zaradi rokov glede oddajanja obračunov in poročil raznim javnim ustanovam, organizacijskimi pritiski s strani delodajalca, s strani naročnika pa po večini pod pritiski za prirejanje računovodskih informacij zaradi ugodnejše predstavitve poslovanja organizacije in zaradi drugih naročnikovih osebnih interesov. Glede na manipuliranje v računovodenju ločimo realno in računovodsko (čisto) manipuliranje. Na realne manipulacije računovodja ne more vplivati, kar pa je nasprotno od čistih manipulacij, kjer gre za manipuliranje v okviru zakonsko dovoljenega, s pomočjo možnih izbir metod, med katerimi se računovodja lahko odloči in tako vpliva na poslovni izid organizacije. V diplomskem delu smo analizirali vrste, pogostost in razloge pritiskov za računovodske manipulacije s strani strank v računovodskih servisih po Sloveniji, ter izvajanje pritiskov glede manipulativnega ravnanja na zniževanje davčnih obveznosti le-teh. Analiza je pokazala, da se pogostost posameznih vrst prirejanj računovodskih informacij glede na pravno-organizacijsko obliko razlikuje, vendar so razlike minimalne. V največji meri naročniki izvajajo pritisk glede manipuliranja s pomočjo fiktivnih potnih nalogov, s popisom zalog, z evidentiranjem prejetih računov, ki so namenjeni lastni rabi, ter z osnovnimi sredstvi. Analiza razlogov, zaradi katerih naročniki nagovarjajo računovodje k manipulativnem ravnanju, je pokazala, da niso le-ti v največji meri prisotni zaradi zniževanja davčne osnove in s tem davčne obveznosti, temveč tudi zaradi pridobivanja posojil, kar je posledično povzročila kriza zadnjih let. Organizacije so večinoma poslovale z izgubo in tako izkazovale nepokrito davčno izgubo, ki jo lahko namenijo za pokrivanje davčne osnove v sedanjosti. Prav tako je analiza pokazala, da so naročniki storitev zunanjega izvajanja računovodenja v največjem odstotku davčno zelo disciplinirani. Razlog lahko najdemo v tem, da računovodski servisi opravljajo storitve za naročnike, ki se ne poslužujejo manipulacij, z ostalimi pa prekinejo pogodbeno razmerje, saj se bojijo kazenske odgovornosti. Drugi razlog lahko pripišemo kodeksu zaupnosti med računovodjo in naročnikom, kar pomeni, da anketirane računovodje niso podale realnih podatkov glede pritiskov strank na znižanje davčnih obveznosti, saj so le-ti delikatna tematika.
Ključne besede: računovodski servis, vloga računovodje, realne manipulacije, čiste manipulacije, gospodarske kategorije, odgovornost.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 1241; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

10.
Percepcija dejanskih in potrebnih komunikacijskih veščin računovodij pri študentih magistrskega študija
Jasna Lorger, 2016, magistrsko delo

Opis: V računovodskem poklicu se vse pogosteje izpostavlja pomen ne-računovodskih veščin, ki omogočajo uspešnejšo uporabo strokovnih znanj računovodij v praksi. Med njimi izstopajo komunikacijske veščine, katerim največjo pomembnost pripisujejo računovodje in delodajalci. Zaradi splošne percepcije o nekomunikativnosti računovodij je raziskovanje na področju poslovnega komuniciranja v računovodstvu pretežno usmerjeno v ugotavljanje razlik med dejanskimi in potrebnimi komunikacijskimi veščinami in proučevanje strahu pred komuniciranjem. Raziskave so proučevale problem zadostne komunikativnosti predvsem pri diplomantih ob zaposlitvi v praksi. V slovenskem prostoru je tematika še neraziskana, zato smo želeli z našo raziskavo pri študentih proučiti razlike v percepciji njihovih dejanskih komunikacijskih veščin in potrebnih komunikacijskih veščin računovodij. Rezultati raziskave so potrdili, da obstajajo med študenti različnih študijskih usmeritev razlike v percepciji njihovih komunikacijskih veščin, medtem ko razlik v percepciji potrebnih komunikacijskih veščin računovodij med študenti niso potrdili. Pri študentih računovodstva so rezultati potrdili tudi razlike v percepciji njihovih dejanskih in potrebnih komunikacijskih veščin.
Ključne besede: računovodstvo, računovodje, študenti, poslovno komuniciranje, komunikacijske veščine
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1443; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici