1.
Primernost interakcije časa gnojenja in odmerka dušika v pridelavi češenj sorte 'summit'Gregor Tomše, 2020, magistrsko delo
Opis: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno v DKUM: 18.12.2020; Ogledov: 909; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,46 MB)
