1. Vpliv intenzivnosti rezi na pridelek češenj (Prunus avium L.) sort 'Regina' in 'Kordia'Nina Tojnko, 2020, diplomsko delo Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2019 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedli poskus, v katerem smo testirali vpliv intenzivnosti zimske rezi na količino in parametre kakovosti pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja, ki so predstavljala šibko, standardno in močno rez ter kontrolo. Pri šibki rezi smo izvedli osvetlitveno rez, pri standardni smo osvetlitveno rez dopolnili s pomlajevanjem rodnih nosilcev v višjih delih krošnje ter izrezovanjem šibkega rodnega lesa, pri močni rezi pa smo ob standardni rezi izvedli še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Pri kontrolnem obravnavanju rez ni bila izvedena. Ugotovili smo, da se skupni pridelek z intenziviranjem rezi manjša, povečata pa se debelina in masa plodov. Vpliv intenzivnosti rezi na notranje lastnosti pridelka ni konsistenten. Reakcija dreves sorte 'Regina' na intenzivnost rezi je bolj konsistentna in predvidljiva, kot pri sorti 'Kordia'.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, rez, 'Regina', 'Kordia', kvaliteta plodov, pridelek
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 1134; Prenosov: 161
 Celotno besedilo (3,13 MB) |
2. |
3. VPLIV UPORABE RASTNIH HORMONOV V RAZLIČNIH RAZVOJNIH FAZAH PLODOV NA KOLIČINO IN KAKOVOST PRIDELKA ČEŠNJE (Prunus avium L.)David Pelc, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik spremljali vpliv uporabe rastnih hormonov v različnih razvojnih fazah plodov na količino in kakovost pridelka češnje (Prunus avium L.). Namen poskusa je bil ugotoviti, ali rastni hormoni (avksini, citokinini) lahko pri češnji vplivajo na kakovost, velikost in na količino pridelka. Vključenih je bilo 6 obravnavanj, od katerih so 3 obravnavanja predstavljala tretiranje z avksini (Amid-thin, Maxim), 1 obravnavanje s citokinini (CPPU), 1 obravnavanje s kombinacijo avksina in citokinina (Maxim + CPPU) in 1 obravnavanje je predstavljala kontrola. Rezultati so pokazali, da je debelina premera plodu najhitreje naraščala pri obravnavanju z uporabo avksinov (Amid-thin), vendar končni premer plodu ni presegel končne debeline premera plodu pri kontrolnem obravnavanju. Najvišji pridelek (kg/drevo) je bil dosežen pri obravnavanju s kombinacijo avksina in citokinina (Maxim + CPPU). Največje število plodov smo dosegli v obravnavanju z avksini (Amid-thin). Pri masi 100 plodov je obravnavanje s citokinini (CPPU) doseglo najboljši rezultat, vendar dosežena vrednost v primerjavi s kontrolonim ni bila presežena.
Ključne besede: češnje, Regina, rastni hormoni, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 08.05.2015; Ogledov: 2439; Prenosov: 189
Celotno besedilo (587,36 KB) |
4. PROUČEVANJE SORT ČEŠENJ 'KORDIA' IN 'REGINA' NA PETIH ŠIBKORASTOČIH PODLAGAHLiljana Korošak, 2011, diplomsko delo Opis: Proučevanje sort češenj 'Kordia' in 'Regina', cepljenih na 5 šibkorastočih podlag, je bilo izvedeno v Sadjarskem centru Maribor. Proučevali smo vpliv petih šibkorastočih podlag Gisela 5, Gisela 6, Piku 1, Weiroot 158 in podlago P-HL-C na rast in rodnost češenj (Prunus avium L.) sort 'Kordia' in 'Regina'. Posajeni sta bili po dve drevesi vsake podlage v treh ponovitvah, z razdaljo sajenja v vrsti 2,5 m in medvrstno razdaljo 4,5 m. Drevesa so bila gojena v obliki vretena. S pomočjo rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je največji propad obeh kultivarjev na podlagi Weiroot 158. Podlaga P-HL-C se je izkazala za najmanj produktivno pri obeh sortah. Najbolj produktivna podlaga pri drevesih sorte 'Kordia' je bila Gisela 6 (23,01 kg/drevo), pri drevesih sorte 'Regina' pa podlaga Gisela 5 (20,33 kg/drevo). Največja skupna povprečna masa enega plodu je bila 9,30 g na podlagi Gisela 5 pri drevesih sorte 'Kordia'. Pri drevesih sorte 'Regina' pa na podlagi Weiroot 158 z 10,30 g. Statistično značilnih razlik pri obeh kultivarjih glede na skupno povprečno maso plodu nismo dokazali, vendar pa se je ta izkazala za najmanjšo pri drevesih sorte 'Kordia', na podlagi P-HL-C (8,63 g), in pri drevesih sorte 'Regina', na podlagi Gisela 6 (9,20 g).
Ključne besede: sorta / 'Kordia' / 'Regina'/ Prunus avium L./ podlage
Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 5347; Prenosov: 282
Celotno besedilo (1,05 MB) |
