| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv apnenca iz morskih alg na parametre kakovosti pri sorti jablane 'Pinova' (Malus domestica B.)
Denis Protner, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus s kalcijevim gnojilom LITHO KR+. Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Pinova' na parceli Vrecl. V poskus smo vključili 42 dreves. Obravnavanje so predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja) in gnojenje z LITHO KR+ v tla. Poleg spremljanja bujnosti rasti smo ob obiranju plodove stehtali in razvrstili v kakovostne razrede glede na premer plodov in obarvanost. Nato smo plodove testirali na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovili smo, da uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ nima vpliva na vegetativno rast jablan sorte 'Pinova', prav tako nima statistično značilnega vpliva na količino pridelka. Ima pa vpliv na izboljšanje trdote plodov in višjo vrednost Streifovega indeksa zrelosti. Analiza podatkov je namreč pokazala, da je trdota mesa plodov po uporabi omenjenega gnojila višja. Prav tako kalcijevo gnojilo LITHO KR+ vpliva na boljšo obarvanost plodov. Analiza nam je potrdila, da gre za statistično značilne vplive gnojila LITHO KR+ na večji delež primerno obarvanih plodov, kar definira tržno vrednost jabolk.
Ključne besede: sadjarstvo / kalcij / aktivator tal / kakovost / obarvanost / 'Pinova'
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 980; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (516,45 KB)

2.
VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA RAST IN RODNOST PETIH SORT JABLAN
Domen Jaunik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letih 2011 in 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus z dvema različnima aktivatorjema tal (PRP SOL v kombinaciji s foliarnim fiziološkim stimulatorjem vitalnih funkcij rastlin PRP EBV ter aktivator tal LITHO KR+). Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Breaburn', 'Gala', 'Pinova', 'Zlati delišes' in 'Jonagold'. Spomladi leta 2011 smo zasnovali poskus v naključnih skupinah s po 60 drevesi posamezne sorte. V posameznem obravnavanem delu smo naključno izbrali po 20 dreves in jih označili z oznako PRP, KON in LIT. Aktivator tal smo dodali tlem zgodaj spomladi v odmerku 300 kg/ha PRP SOL in 300 kg/ha LITHO KR+. Škropljenje s fiziološkim stimulatorjem rastlin PRP EBV je bilo izvedeno 28. 5. 2011 in 23. 7. 2011 v odmerku 2 l/ha kot del obravnavanja PRP. Eden od spremljanih vegetativnih parmaetrov je bil obseg debla. Pri vrednotenju vpliva omenjenih aktivatorjev tal na vegetativni potencial jablan smo ugotovili, da uporabljeni aktivatorji tal niso imeli signifikantnega vpliva na bujnost rasti. Aktivatorji tal in rastlin so imeli statistično značilen vpliv na povečanje količine pridelka pri sortah 'Breaburn', 'Zlati delišes', ''Pinova', 'Jonagold razen pri sorti 'Gala'. Pri razvrščanju plodov v kakovostne razrede na osnovi premera smo ugotovili, da aktivatorji tal statistično značilno povečajo delež plodov I. kakovostnega razreda.
Ključne besede: sadjarstvo, aktivator tal, jablana, 'Breaburn', 'Jonagold', 'Gala', 'Zlati delišes', 'Pinova', kakovost
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1416; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (396,79 KB)

3.
4.
5.
MEHANSKO IN KEMIČNO REDČENJE JABLANE (Malus domestica Borkh.) PRI SORTI 'PINOVA'
Tamara Kadivnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Leta 2011 smo v Sadjarskem centru Maribor izvedli poskus redčenja cvetov in plodičev jablane. Za primerjavo smo vzeli standardno kemično redčenje in različne kombinacije mehanskega in kemičnega redčenja. Poskus je bil izveden na sorti 'Pinova', cepljeni na podlago M9. Nasad, v katerem smo opravili poskus, ima namakalni in oroševalni sistem ter protitočno mrežo. Namen poskusa je bil primerjati učinkovitost mehanskega redčenja s strojem Tree Darwin in standardnega kemičnega redčenja ter uspešnost njune kombinacije v praksi. Zaradi zmanjšanja vpliva okolja in naklona terena so bila poskusna drevesa izbrana v šestih ponovitvah in v osmih obravnavanjih: 1. kontrola – neredčena drevesa, 2. ročno redčenje, 3. mehansko redčenje - Tree Darwin s 6 km/h in 250 obrati/min, 4. mehansko redčenje - Tree Darwin s 8 km/h in 350 obrati/min, 5. standardno kemično redčenje – Amid Thin v koncentraciji 1,2 kg/ha pri debelini plodičev 5 mm in nato še MaxCel v koncentraciji 4 l/ha pri debelini plodičev 14-16 mm, 6. BA (MaxCel) 4 l/ha, v 7. obravnavanje je bilo združeno tretje in šesto obravnavanje, v 8. obravnavanje je bilo združeno četrto in šesto obravnavanje. Glede na število plodov, maso in kakovost pridelka smo želene rezultate dosegli pri kombinaciji uporabe stroja Tree Darwin s 350 obrati/min pri 8 km/h in dodatku sredstva za redčenje MaxCel (11 kg/drevo, 180 g, 84 % plodov 1. kak. razreda). Izključno mehansko redčenje je zmanjšalo število plodov pri kontroli za 61% (obr. 3) oz. 35 % (obr. 4), vendar je delež plodov prvega kakovostnega razreda v teh primerih dosegel le 35 % oz. 69 %.
Ključne besede: jablana, 'Pinova', mehansko redčenje, kemično redčenje, Tree Darwin
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 2337; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (372,23 KB)

6.
Učinek NAD, BA CaSx, ogrščičnega olja in kombinacij na redčenje plodičev pri jablani sorte Pinova v letu 2007
Stanislava Pažek, 2009, diplomsko delo

Opis: V nasadu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor smo v letu 2007 izvajali poskus kemičnega redčenja plodičev jablane sorte Pinova, na podlagi M9. Namen poskusa je bil proučiti učinek uporabljenih fitoregulatorjev na redčenje plodičev pri jablani sorte Pinova. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov s 7 obravnavanji: 1. kontrola - neredčena, 2. ročno redčena drevesa v juniju, 3. NAD - tretirano konec cvetenja, 4. BA - centralni plodič velikosti 10 mm, 5. kombinacija NAD + BA stopenjsko tretiranje 3. in 4., 6. CaSx - 2 % tretiranje v času vrha cvetenja, 7. Ogriol - 2 % tretiranje v času vrha cvetenja. Vsi postopki kemičnega redčenja so statistično značilno zmanjšali obloženost dreves, še najmočneje je delovala aplikacija BA, ki je končno število plodov/drevo skoraj prepolovila. Tudi samostojni nanos NAD je statistično značilno zmanjšal ovesek (št. plodov/drevo, št. plodov/100 socvetij). Pri vseh aplikacijah kemičnih sredstev se je zmanjšal tudi pridelek plodov > 70 mm (kg > 70 mm, št. plodov > 70 mm), vendar statistično značilno le pri nanosu BA, kar pomeni izgubo pridelka za 35 %. Zaporedni, stopenjski nanos sredstev, najprej NAD in kasneje BA, je zmanjšal število plodov enako kot samostojni nanos BA. Aplikacija sredstev dovoljenih v ekološki pridelavi jabolk, CaSx 2 % in Ogriol 3 %, sta redčila učinkovito, do podobnih stopenj kot NAD.
Ključne besede: jablana / Pinova / kemično redčenje / NAD / BA / CaSx / Ogriol
Objavljeno v DKUM: 20.10.2009; Ogledov: 3042; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici