| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kompatibilnost različnih podlag vinske trte s sorto 'Renski rizling' in pojav nodozitet na koreninah, okuženih s trtno ušjo (Daktulosphaira vitifoliae Fitch)
Mojca Gumzej, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V lončnem poskusu v rastlinjaku smo v letih 2014 in 2015 ugotavljali pojav nodozitet in trtne uši na koreninah različnih kombinacij (podlaga/cepič) Vitis L. ('Renski rizling', 'Johanniter', '5C'). Korenine vseh cepljenih kombinacij smo vsako leto v juniju inficirali s trtno ušjo (100 jajčec na lonček). Vsako leto, na koncu rastne dobe, pet mesecev po infekciji, smo pod optičnim mikroskopom prešteli primerke trtne uši v posameznih razvojnih fazah in nodozitete. Ugotavljali smo še kompatibilnost 14 različnih podlag s sorto 'Renski rizling'. Podlagi ’Alhäros’ in ’Novo Mexicana’ v naših razmerah nista bili kompatibilni s sorto 'Renski rizling' (propadle so vse cepljenke), pri ostalih kombinacijah pa je bil izplen nad 50 %. Največ nodozitet je bilo na koreninah podlage '5C', kar je bilo v nasprotju s pričakovanji. Najmanj nodozitet in osebkov trtne uši se je pojavilo pri kombinaciji cepiča '5C', cepljenega na sorto 'Renski rizling'. Število nodozitet na koreninah ni vplivalo na maso suhe snovi korenin in rozg (R²=0,0226).
Ključne besede: vinska trta, trtna uš, podlage, kompatibilnost, 'Renski rizling'
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 415; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

2.
Vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'
Primož Mavsar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2010 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo proučevali vpliv foliarnih gnojil Agrovit F in Herbagreen na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'. Foliarno gnojene trse smo primerjali s kontrolnim obravnavanjem, kjer trsi niso bili foliarno gnojeni. Obe foliarni gnojili sta vplivali na vsebnost sladkorja v groznem soku, a je bila pri Agrovitu vsebnost sladkorja večja za 1,2 ˚Oe, pri Herbagreenu pa za 2 ˚Oe v primerjavi s kontrolo. Tudi masa stotih jagod je bila večja, in sicer od 20 do 30 g v primerjavi s kontrolo. V intenzivnosti zelene barve listov (p ≤ 0,05) ni bilo signifikantnih razlik. Tudi pri ostalih parametrih nismo ugotovili statistično značilnih razlik.
Ključne besede: vinska trta, foliarno gnojenje, pridelek, 'laški rizling'
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 587; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (831,45 KB)

3.
Vpliv različnih podlag na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'
Barbara Herga, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu, katerega smo en del izvajali v letu 2011 v lončkih pri Trsničarstvu Herga, drugi del pa v letu 2014 v vinogradih Radgonskih goric d.d., smo ugotavljali vpliv različnih podlag ('Kober 5BB', 'SO4', 'SO4 kl. 31', 'Binova', 'M V', 'M VI', '8BČ', 'Börner', 'G103', 'G203', 'G216', 'G251'; '5C') na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'. V lončnem poskusu smo spremljali dinamiko rasti mladik, maso suhe snovi rozg, korenin in podlag ter merili intenzivnost zelene barve listov. Dolžina mladik je bila največja pri podlagi 'Kober 5BB'. V masi suhe snovi rozg in korenin ni bilo statistično značilnih razlik. Masa suhe snovi podlag je bila večja pri podlagi 'Kober 5BB' v primerjavi z vsemi podlagami, razen s podlago 'G103' (p=0,05). Podlaga 'G203' je imela največje vrednosti pri merjenju intenzivnosti barve listov. V poskusu v vinogradu je podlaga '5C' imela največjo maso grozdja in število grozdov na trs, največji odstotek trsov s pridelkom na šparonu, največji povprečni pridelek na m², največjo maso 100 jagod in skupaj z 'M V' tudi največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin. Podlaga 'G216' je imela največ propadlih trsov, največjo maso grozda in največjo maso enoletnega lesa. Podlaga 'G103' je imela najmanjšo maso grozda in najmanjšo maso in število grozdov na trs. Največji Ravaz indeks je bil pri podlagi 'G251'(19), najmanjši pa pri podlagi '8BČ' (10,3). Najmanjša vsebnost sladkorja v moštu je bila pri podlagi 'G251', največja pa pri '8BČ'.
Ključne besede: vinska trta, podlage, 'Laški rizling', kompatibilnost, pridelek
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 747; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
VPLIV RASTNEGA REGULATORJA CCC NA VEGETATIVNI IN REPRODUKTIVNI RAZVOJ VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.)
Dušan Mulec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2004 smo ugotavljali vpliv rastnega regulatorja cikocel (CCC) na vegetativni in reproduktivni razvoj pri sortah 'Renski rizling', 'Sauvignon', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay' in 'Modri pinot'. Pri vseh sortah smo ugotavljali število grozdov in maso grozdov (g) na trs, število jagod, maso jagod (g) in maso pecljevine na grozd (g), maso sto jagod (g), število pečk in maso pečk na sto jagod ter vsebnost sladkorja (°Oe). Vsebnost sladkorja smo merili po tretjinah grozda, pri peclju, v sredini grozda in na vrhu grozda. Vpliv CCC na vegetativni razvoj smo ugotavljali z merjenjem dolžine internodijev od 1. do 6. internodija, od 6. do 11. internodija ter od 11. do 16. internodija. Rezultati so pokazali, da uporaba rastnega regulatorja CCC vpliva na vegetativno rast. Pri trikratni uporabi CCC se je izrazito zmanjšala dolžina internodijev, na mehansko sestavo grozdja pa ni imel pomembnega vpliva. Z enkratno uporabo CCC smo vplivali na zvišanje sladkorja, z dvakratno in s trikratno pa na znižanje sladkorja v grozdnem soku.
Ključne besede: vinska trta, rastni regulatorji, CCC, 'Renski rizling', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay', 'Sauvignon', 'Modri pinot'
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 833; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (674,33 KB)

5.
VPLIV REDČENJA GROZDJA NA KAKOVOST PRIDELKA PRI SORTAH 'ŠIPON' IN 'RENSKI RIZLING'
Maja Ozmec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2002 in 2003 smo pri sortah 'Šipon' in 'Renski rizling' na lokacijah Litmerk in Kajžar v ljutomersko-ormoškem vinorodnem podokolišu ugotavljali vpliv redčenja grozdja na kakovost pridelka. Poskus je bil postavljen po metodi latinskega kvadrata s petimi obravnavanji: K (kontrola brez redčenja), A (odstranjen vsak tretji grozd na mladiki in priveski), B (ostal je en grozd na mladiki). Redčenje je bilo izvedeno v dveh terminih: T1 (tri tedne po polnem cvetenju) in T2 (pred mehčanjem jagod). V letu 2002 je bila pri sorti 'Šipon' masa grozdja pri obravnavanjih AT1 in BT1 manjša v primerjavi s kontrolo. V letu 2003 pa je bila masa grozdja pri obravnavanju AT2 večja v primerjavi z AT1 in BT1. Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' v letu 2002 ni vplivalo na maso grozdja, v letu 2003 pa je bila manjša masa grozdja pri prvem terminu redčenja (p≤0,05). Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' (2002, 2003) in sorti 'Šipon' (2003) ni vplivalo na parametre kakovosti pridelka. Pri sorti 'Šipon' smo ugotovili, da je redčenje grozdja (AT1, AT2 ter BT2) v letu 2002 vplivalo na večjo vsebnost sladkorja v primerjavi s kontrolo (p≤0,05). Ugotovili smo, da redčenje grozdja ni vplivalo na kakovost pridelka v letu 2003. Redčenje grozdja ni vplivalo na povečanje mase 100 jagod ter na število pečk v 100 jagodah. 'Šipon' in 'Renski rizling' sta imela nižjo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2003, v primerjavi z 2002, in višji pH (vpliv letnika).
Ključne besede: vinska trta, redčenje grozdja, 'Šipon', 'Renski rizling'
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 817; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (787,24 KB)

6.
EKONOMSKA ANALIZA PRIDELAVE IN PREDELAVE GROZDJA
Mitja Pörš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekonomska analiza pridelave in predelave grozdja Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnega vina predstavlja 60 % pridelave. Za boljšo prodajo vina se v zadnjem času vse več vinogradniških kmetij odloča za proizvodnjo buteljk. Cilj diplomskega dela je izvesti ekonomsko raziskavo pridelave in predelave grozdja sorte 'Laški rizling'. Namen diplomskega dela je s pomočjo razvitega kalkulacijskega sistema analizirati upravičenost proizvodnje grozdja, mošta, vina in buteljk. V okviru ekonomske analize so bili ocenjeni skupni stroški, skupni prihodki, finančni rezultat, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in prelomna točka proizvodnje.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, vinogradništvo, 'Laški rizling'
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1141; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (740,45 KB)

7.
8.
9.
VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB IN NADMORSKE VIŠINE NA RAZVOJ TER KOLIČINO IN KAKOVOST PRIDELKA SORTE 'LAŠKI RIZLING'
Aleksander Purgaj, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo preučevali vpliv nadmorske višine (zgornji del vinograda 474 m in spodnji del vinograda 441 m n. m.) na razvoj ter količino in kakovost pridelka sorte 'Laški rizling' na podlagah 'Kober 5BB' in 'SO4'. V raziskavi smo preučevali tudi vpliv podnebnih sprememb na dinamiko razvoja sorte 'Laški rizling' v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija. Za klimatološko postajo Maribor Tabor smo za obdobje od 1950 do 2013 izračunali trende nekaterih klimatskih parametrov, in sicer za povprečno vegetacijsko temperaturo (april–oktober) ter Huglinov in Winklerjev indeks. Razvoj fenoloških faz je bil v zgornjem delu vinograda na podlagi 'SO4' za 3 dni hitrejši od vseh ostalih trsov. Temperatura listov in grozdov, merjena na treh nadmorskih višinah (441, 474 in 517 m n. m.), je bila največkrat najvišja na nadmorski višini 474 m. Vino z zgornjega dela vinograda je imelo manj kislin. Pri senzorični oceni vina je bilo najbolje ocenjeno vino z zgornjega dela vinograda na podlagi 'Kober 5BB'. Trendi različnih klimatskih parametrov in indeksov potrjujejo ogrevanje podnebja po letu 1980, kar je vplivalo na začetek in dinamiko dozorevanja grozdja. Trend povečanja povprečne vegetacijske temperature v obdobju od 1980 do 2013 je za 0,06 °C na leto, Huglinovega indeksa za 12,1 °D enot in Winklerjevega indeksa za 11,2 °D enot. Sorta 'Laški rizling' zori 21 dni prej kot na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Ključne besede: vinska trta, podnebne spremembe, nadmorska višina, 'Laški rizling', 'Kober 5BB', 'SO4'
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 1212; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (494,05 KB)

10.
VPLIV PRIPRAVKOV ZA OKORENINJENJE NA RAST IN RAZVOJ CEPLJENK SORTE 'LAŠKI RIZLING'
Matej Rebernišek, 2014, diplomsko delo

Opis: V letih 2012 in 2013 smo pri sorti 'Laški rizling' ugotavljali vpliv različnih pripravkov za okoreninjenje na rast in razvoj cepljenk v prvem in drugem letu po sajenju v vinogradu. Spremljali smo fenološke faze, prirast mladik, intenziteto zelene barve listov z N-testerjem, masi sveže in suhe snovi enoletnega lesa rozg, maso grozdja in kemijski sestav grozdnega soka. Za spodbujanje rasti korenin sta bila uporabljena pripravka Magic P+Algaren in Pralumus. Pri pripravku Pralumus je bila intenziteta zelene barve listov statistično značilno večja kot pri Kontroli (p≤0,05). Na rastišču z večjo vsebnostjo organske snovi v tleh je bilo največ suhe snovi lesa rozg pri pripravku Pralumus (p≤0,05). Parametri pridelka se med obravnavanji niso statistično značilno razlikovali (p≤0,05).
Ključne besede: vinska trta, okoreninjenje, rast, pridelek, 'Laški rizling'
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1123; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici