| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv intenzivnosti rezi na pridelek češenj (Prunus avium L.) sort 'Regina' in 'Kordia'
Nina Tojnko, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2019 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedli poskus, v katerem smo testirali vpliv intenzivnosti zimske rezi na količino in parametre kakovosti pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja, ki so predstavljala šibko, standardno in močno rez ter kontrolo. Pri šibki rezi smo izvedli osvetlitveno rez, pri standardni smo osvetlitveno rez dopolnili s pomlajevanjem rodnih nosilcev v višjih delih krošnje ter izrezovanjem šibkega rodnega lesa, pri močni rezi pa smo ob standardni rezi izvedli še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Pri kontrolnem obravnavanju rez ni bila izvedena. Ugotovili smo, da se skupni pridelek z intenziviranjem rezi manjša, povečata pa se debelina in masa plodov. Vpliv intenzivnosti rezi na notranje lastnosti pridelka ni konsistenten. Reakcija dreves sorte 'Regina' na intenzivnost rezi je bolj konsistentna in predvidljiva, kot pri sorti 'Kordia'.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, rez, 'Regina', 'Kordia', kvaliteta plodov, pridelek
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 975; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

2.
3.
PROUČEVANJE SORT ČEŠENJ 'KORDIA' IN 'REGINA' NA PETIH ŠIBKORASTOČIH PODLAGAH
Liljana Korošak, 2011, diplomsko delo

Opis: Proučevanje sort češenj 'Kordia' in 'Regina', cepljenih na 5 šibkorastočih podlag, je bilo izvedeno v Sadjarskem centru Maribor. Proučevali smo vpliv petih šibkorastočih podlag Gisela 5, Gisela 6, Piku 1, Weiroot 158 in podlago P-HL-C na rast in rodnost češenj (Prunus avium L.) sort 'Kordia' in 'Regina'. Posajeni sta bili po dve drevesi vsake podlage v treh ponovitvah, z razdaljo sajenja v vrsti 2,5 m in medvrstno razdaljo 4,5 m. Drevesa so bila gojena v obliki vretena. S pomočjo rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je največji propad obeh kultivarjev na podlagi Weiroot 158. Podlaga P-HL-C se je izkazala za najmanj produktivno pri obeh sortah. Najbolj produktivna podlaga pri drevesih sorte 'Kordia' je bila Gisela 6 (23,01 kg/drevo), pri drevesih sorte 'Regina' pa podlaga Gisela 5 (20,33 kg/drevo). Največja skupna povprečna masa enega plodu je bila 9,30 g na podlagi Gisela 5 pri drevesih sorte 'Kordia'. Pri drevesih sorte 'Regina' pa na podlagi Weiroot 158 z 10,30 g. Statistično značilnih razlik pri obeh kultivarjih glede na skupno povprečno maso plodu nismo dokazali, vendar pa se je ta izkazala za najmanjšo pri drevesih sorte 'Kordia', na podlagi P-HL-C (8,63 g), in pri drevesih sorte 'Regina', na podlagi Gisela 6 (9,20 g).
Ključne besede: sorta / 'Kordia' / 'Regina'/ Prunus avium L./ podlage
Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 5168; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 20.57 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici