1. Testiranje 0-residue pridelovalnega sistema jabolk : magistrsko deloAnja Žerak, 2023, magistrsko delo Opis: V sezoni 2018 smo v nasadih jablan sort Gala, Fuji in Zlati delišes testirali 0-residue koncept varstva pred škodljivimi organizmi. Standardni intenzivni integriran škropilni program (V1) smo primerjali z dvema 0-residue škropilnima programoma V2 in V3. V programih V2 in V3 smo v drugem delu sezone, od začetka julija naprej, namesto kemičnih FFS uporabljali alternativne pripravke, ki jih uporabljamo v ekološki pridelavi. Izvajanje V2 in V3 škropilnega programa je zagotovilo skoraj enako učinkovito zatiranje bolezni in škodljivcev kot škropilni program V1. Zaradi izvajanja V2 in V3 škropilnih programov ni prišlo do značilnega znižanja pridelka in do značilnega znižanja deleža jabolk prvega razreda. Pri V2 in V3 smo značilno znižali število najdenih aktivnih snovi s koncentracijo nad 0,01 mg/kg in tudi parametra kumulativni % MRL in % ARFD, ki sta v trgovskih verigah zelo pomembna pri presoji sprejemljivosti jabolk za odkup. Pri programih V2 in V3 smo lahko dosegli zahtevana merila trgovskih verig. Ključne besede: 0-residue, Gala, Fuji, Zlati delišes, integrirana pridelava Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 516; Prenosov: 44 Celotno besedilo (2,24 MB) |
2. Vpliv interakcije različnih načinov gnojenja in tipov rezi na rodnost jablan (Malus domestica B.) sorte 'Gala' v klimatskih pogojih leta 2018Urška Završnik, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih načinov gnojenja in rezi na količino in kakovost plodov ter rast jablan sorte 'Gala'. Poskus je potekal na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru. V poskus smo vključili 5 obravnavanj, in sicer gnojenje z gnojilom kalijev amonnitrat (KAN), gnojenje z gnojilom apneni dušik, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + mleti apnenec, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + kompost in aktivatorjev tal PRP SOL + PRP EBV, nazadnje smo uporabili še kombinacijo gnojil KAN + kompost. Vsa obravnavanja smo izvedli v kombinaciji z dolgo in kratko rezjo. Pri dolgi rezi smo izrezali močne poganjke tik ob osnovi, pri kratki rezi smo pustili 3 cm dolge čepe. Dolga rez je v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + mleti apnenec pozitivno vplivala na število plodov 1. kakovostnega razreda in na bujnost rasti, medtem ko je kratka rez dala najboljše rezultate glede števila plodov 1. kakovostnega razreda v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + kompost. Na topno suho snov je imelo pozitiven vpliv obravnavanje, kjer smo kombinaciji gnojil KAN + kompost dodali še aktivatorje tal PRP SOL + PRP EBV, medtem ko je imela kombinacija gnojil KAN + mleti apnenec pozitiven vpliv na hitrost zorenja, vrednoteno preko škrobnega indeksa. Ključne besede: jablana, 'Gala', gnojenje, rez, pridelek Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1102; Prenosov: 101 Celotno besedilo (541,33 KB) |
3. Gnojenje z različnimi gnojili v nasadu jablan sorte 'Gala' po sajenjuUrška Bregar, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo v nasadu jablan sorte 'Gala' ugotavljali vpliv različnih sredstev, ki se uporabljajo v sadjarstvu za namen obnove tal pred replantacijo nasada jablan v kombinaciji s klasično dolgo in kratko rezjo. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval sedem različnih obravnavanj: uporabo gnojila KAN, apnenega dušika, kombinacije gnojila KAN in mletega apnenca, kombinacije gnojila KAN, komposta, gnojil PRP EBV in PRP SOL, kombinacije gnojil KAN in gnojila Novovit frutta, kombinacije gnojil KAN in tropin oljne ogrščice ter kombinacije gnojila KAN in komposta. Najboljši vpliv na fiziološko stanje jablan, posajenih na izrojena tla, je bil dosežen z uporabo gnojila apneni dušik, za tem z gnojili KAN ter kombinacijo gnojila KAN in komposta. Omenjena gnojila so se dobro izkazala tudi pri vplivu na tvorbo socvetij, kjer se je najbolje izkazala kombinacija gnojil KAN in Novovit frutta, ki ji sledijo kombinacija gnojila KAN, komposta ter gnojil PRP EBV in PRP SOL. Ključne besede: jablana, gnojenje, 'Gala', utrujena tla Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 1401; Prenosov: 90 Celotno besedilo (611,70 KB) |
4. VPLIV RAZLIČNIH GNOJIL NA RAST IN RODNOST PRI JABLANI SORTE GALARenato Kocbek, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Na posestvu UKC Pohorski dvor smo v letih 2004 in 2005 izvedli poskus. Ugotavljali smo vpliv organskih gnojil Agrovit in Biosol na rast in rodnost jablan sorte 'Gala' v primerjavi z gnojilom KAN. V poskus je bilo vključenih 120 dreves na skupni površini 268 m2. Drevesa so bila razporejena v štirih naključnih blokih s po tremi obravnavanji. V prvem in drugem letu (2004 in 2005) po sajenju smo v prvem obravnavanju uporabili 160 kg gnojila KAN/ha, v drugem obravnavanju 360 kg gnojila Agrovit/ha, 45 kg gnojila amonijev sulfat/ha in 6,7 ton hlevskega gnoja/ha, v tretjem obravnavanju pa 1100 kg gnojila Biosol/ha. Ob sajenju so bile sadike izenačene, visoke od 177 do 183 cm in v poprečju z desetimi poganjki. V prvem letu po sajenju ni bilo statistično značilnih razlik in je bil skupni letni prirast med 366 in 375 cm. Tudi v drugem letu ni bilo statistično značilnih razlik in je bil skupni letni prirast med 523 in 583 cm. Pri kakovosti plodov doseže najboljše rezultate gnojilo KAN, ki izboljša debelino plodov. Ključne besede: jablana, gnojenje, 'Gala', rast, kakovost Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1804; Prenosov: 150 Celotno besedilo (543,69 KB) |
5. Gnojenje z različnimi gnojili na utrujenih tleh v nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Gala'Nejc Verbančič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih sredstev, ki se v sadjarstvu uporabljajo za namen t.i. obnove tal pred replantacijo nasada jablan, pri sorti 'Gala' pri klasični dolgi in kratki rezi. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval 5 različnih obravnavanj (uporaba gnojila KAN, gnojila apneni dušik, kombinacije gnojil KAN + mleti apnenec, kombinacije gnojil in aktivatorjev tal KAN + kompost + PRP SOL + PRP EBV in kombinacija gnojil KAN + kompost). Rezultati naše raziskave so pokazali pozitiven vpliv sredstev PRP na maso pridelka, pridelek 1. kakovostnega razreda, število plodov 1. kakovostnega razreda, specifični pridelek in gostoto pridelka pri dolgi rezi. Pri kratki rezi smo pri teh parametrih zabeležili pozitiven vpliv samo pri obravnavanju, kjer smo uporabili gnojilo KAN v kombinaciji s kompostom. Pri nobenem obravnavanju nismo potrdili statistično značilnega vpliva na trdoto mesa plodov ter na škrobni indeks in Streifov indeks zrelosti, neodvisno od oblike rezi. Ključne besede: jablana, ‘Gala’, gnojenje, replantacija, rez, pridelek Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1813; Prenosov: 175 Celotno besedilo (622,71 KB) |
6. HRANILA V VLOGI REGULATORJEV KAKOVOSTI PLODOV JABLANMetka Hrastovec, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V okviru diplomskega dela smo v letu 2010 na plodovih jablan sorte 'Gala' spremljali razvoj pigmentov klorofila in antocianov med zorenjem kot posledico fertirigacije z gnojilom Kristalon, Urea ter Polyfeed. Razvoj pigmentov smo spremljali s pomočjo prenosnega spektrofotometra PA1101 v večdnevnih razmikih v obdobju med 21. 7 in 8. 9. 2010. V poskus je bilo vključenih 180 plodov dreves, na katerih smo izvajali fertirigacijo ter 180 plodov kontrolnih dreves, kjer le-ta ni bila izvajana. Spektralne meritve barve povrhnjice plodov so potekale na vseh izbranih plodovih v nasadu, kjer smo nato za vsak posamezen termin merjenja odvzeli po 20 plodov vsakega obravnavanja in na njih opravili meritve klasičnih parametrov zrelosti (trdota mesa plodov, topna suha snov, škrobni indeks). Ugotavljamo, da fertirigacija z omenjenimi gnojili ni pokazala statistično značilnega vpliva na parametra NDVI ter NAI kljub temu, da so bile vrednosti za parameter NDVI v času tehnološke zrelosti nekoliko višje pri plodovih s fertirigiranih dreves. Nasprotno velja za parameter NAI. Pri vrednotenju standardnih parametrov zrelosti prav tako nismo dokazali statistično značilnega vpliva fertirigacije. Ključne besede: jablana, 'Gala', fertirigacija, spektrofotometer, zrelost, barva Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1831; Prenosov: 98 Celotno besedilo (3,36 MB) |
7. VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA RAST IN RODNOST PETIH SORT JABLANDomen Jaunik, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V letih 2011 in 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus z dvema različnima aktivatorjema tal (PRP SOL v kombinaciji s foliarnim fiziološkim stimulatorjem vitalnih funkcij rastlin PRP EBV ter aktivator tal LITHO KR+). Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Breaburn', 'Gala', 'Pinova', 'Zlati delišes' in 'Jonagold'. Spomladi leta 2011 smo zasnovali poskus v naključnih skupinah s po 60 drevesi posamezne sorte. V posameznem obravnavanem delu smo naključno izbrali po 20 dreves in jih označili z oznako PRP, KON in LIT. Aktivator tal smo dodali tlem zgodaj spomladi v odmerku 300 kg/ha PRP SOL in 300 kg/ha LITHO KR+. Škropljenje s fiziološkim stimulatorjem rastlin PRP EBV je bilo izvedeno 28. 5. 2011 in 23. 7. 2011 v odmerku 2 l/ha kot del obravnavanja PRP. Eden od spremljanih vegetativnih parmaetrov je bil obseg debla. Pri vrednotenju vpliva omenjenih aktivatorjev tal na vegetativni potencial jablan smo ugotovili, da uporabljeni aktivatorji tal niso imeli signifikantnega vpliva na bujnost rasti. Aktivatorji tal in rastlin so imeli statistično značilen vpliv na povečanje količine pridelka pri sortah 'Breaburn', 'Zlati delišes', ''Pinova', 'Jonagold razen pri sorti 'Gala'. Pri razvrščanju plodov v kakovostne razrede na osnovi premera smo ugotovili, da aktivatorji tal statistično značilno povečajo delež plodov I. kakovostnega razreda. Ključne besede: sadjarstvo, aktivator tal, jablana, 'Breaburn', 'Jonagold', 'Gala', 'Zlati delišes', 'Pinova', kakovost Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1800; Prenosov: 140 Celotno besedilo (396,79 KB) |
8. Vpliv podlage M9 in različnih načinov sajenja na razvoj koreninskega sistema in nadzemnega dela pri jablani sorte 'Gala' in 'Zlati delišes'Marko Šonaja, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V okviru diplomskega dela smo spomladi leta 2005 ob krčenju nasada v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik izvedli poskus na jablanah sorte 'Gala' in 'Zlati delišes' na podlagi M9, pri katerem smo ugotavljali vpliv podlage in različnih načinov sajenja na maso koreninskega sistema in maso nadzemnega dela jablan. V poskus smo vključili tri obravnavanja v dveh variantah: obravnavanje z gojitveno obliko vitko vreteno (VV), obravnavanje z gojitveno obliko zelo vitko vreteno (ZVV) in obravnavanje z gojitveno obliko izboljšan navpični kordon (K). Medvrstna razdalja je znašala 3,3 m. Poskus v varianti A je vključeval 8 dreves v vsakem obravnavanju, ki so bila posajena klasično v zemljo, v varianti B pa po 3 drevesa, ki so bila posajena v greben, kar pomeni skupaj 11 dreves po obravnavanju. Skupno smo tako spremljali 33 dreves vsake sorte. Izenačena drevesa smo izkopali z bagerjem tako, da smo ohranili koreninski sistem. Masa lesa je bila vrednotena na način, da smo očistili korenine, porezali rodne nosilce, jih stehtali in z motorno žago odrezali korenine tik nad koreninskim vratom. Nato smo stehtali maso očiščenega koreninskega sistema in debla s prevodnikom. Iz rezultatov meritev smo izračunali maso dreves (MD). Podatke o masi nadzemnega dela svežega lesa (MND) in masi podzemnega dela svežega lesa (MPD), pridobljene v fazi mirovanja smo po posamezni sorti dopolnili s podatki o pridelku, za katere smo po obravnavanjih izračunali indekse alternativne rodnosti. Podatki kažejo, da se s povečanjem gostote sajenja MPD, MND in MD znižuje. Podatki glede različnih načinov sajenja pa kažejo, da sajenje na greben vpliva na slabšo vegetativno rast in razvoj nadzemnega dela neodvisno od sorte. Z zmanjševanjem gostote sajenja se povprečni skupni pridelek na drevo povečuje pri obeh sortah. V nasprotju s sorto 'Gala' je pri sorti 'Zlati delišes' indeks alternance pri obravnavanjih (ZVV) in (K) večji od 50 %, kar kaže na izraženo izmenično rodnost v omenjenih obravnavanjih. Ključne besede: vegetativna podlaga 'M9', jablana, korenina, 'Gala', 'Zlati delišes' Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 1756; Prenosov: 182 Celotno besedilo (951,60 KB) |
9. |
10. |