1. Vpliv časovnih zamikov prenosa prometnih informacij z uporabo ITS in C-ITS sistemovIva Meglič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava časovne zamike pri prenosu prometnih informacij preko inteligentnih transportnih sistemov (ITS) in kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) na avtocestnem odseku med predoroma Jasovnik in Trojane. Namen raziskave je oceniti učinkovitost obstoječih sistemov obveščanja ter vpliv časovnih zamikov na pravočasno informiranost voznikov v primeru pojava izrednega dogodka v predoru Trojane.
Analiza je bila izvedena na osnovi reprezentativnega dne, 16. 10. 2024, pri čemer sta bili proučeni jutranja in popoldanska konična ura prometa. Primerjali smo delež voznikov, ki v obdobju od nastanka izrednega dogodka do prejema obvestila preko prometnih portalov (ITS) in mobilne aplikacije PROMET+ (C-ITS) niso bili pravočasno obveščeni.
Rezultati kažejo, da C-ITS omogočajo hitrejši in zanesljivejši prenos prometnih informacij v primerjavi s klasičnimi ITS, kar prispeva k boljši odzivnosti voznikov in zmanjšanju tveganja za prometne nesreče. Za nadaljnje izboljšanje obveščanja in varnosti v prometu bi bila ključna celovita integracija hibridne komunikacije C-ITS, ki vključuje mobilno ter mikrovalovno komunikacijo z obstoječimi ITS sistemi, in nadgradnja prometne infrastrukture. Ti ukrepi bi omogočili natančnejše in hitrejše obveščanje voznikov, optimizacijo odzivnih časov ob izrednih dogodkih ter izboljšanje varnosti in pretočnosti prometa na avtocestnem omrežju.
Ključne besede: inteligentni transportni sistemi (ITS), kooperativni inteligentni transportni sistemi (C-ITS), hibridna komunikacija, prenos prometnih informacij
Objavljeno v DKUM: 21.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (2,15 MB) |
2. Pravni vidiki informacijske varnosti : magistrsko deloMonika Holešek, 2024, magistrsko delo Opis: Prepričanje, da obstaja zamejen krog pravnih pravil, ki zanesljivo in popolno regulirajo področje informacijske varnosti, je huda zmota. Na tem področju se vrstijo in medsebojno prepletajo najrazličnejši družbeni podsistemi, ki jih je potrebno upoštevati. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih sistemov, s seboj prinaša tudi kar nekaj težav ter vseskozi odpira nove pravne dileme. Živimo v družbi, ki je praktično odvisna od tehnologije. Pravo pa tehnološkemu razvoju težko sledi. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je togost nekaterih klasičnih pravnih institutov in posledična neuporabnost za nove izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Drugi problem je, da bi nenehno spreminjanje pravnih pravil ogrozilo pravno varnost. V magistrskem delu je tako na kratko predstavljeno področje informacijske varnosti, s poudarkom na razlogih za reguliranje tega področja. Predstavljeni so nekateri splošni
pravni akti Republike Slovenije in relevantni predpisi Evropske unije. Razvoj tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotika in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije eksponentno napreduje, kar bo v prihodnosti predstavljajo vedno večji izziv.
Ključne besede: Informacije, informacijska tehnologija, osebni podatki, tveganje, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost, kibernetski kriminal, informacijsko pravo, ''uhajanje'' informacij, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 405; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,20 MB) |
3. Razpotja v razvoju obveščevalno varnostnega sistema v Republiki SlovenijiDenis Čaleta, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, Slovenija, obveščevalni sistemi, obveščevalne dejavnosti, pridobivanje informacij, razvoj, varnostni sistemi, nacionalna varnost
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 226; Prenosov: 6
Celotno besedilo (175,25 KB) |
4. Nakupno vedenje odjemalcev na družbenih omrežjih kot platformah za nakupovanjeJulija Toplak, 2023, magistrsko delo Opis: Družbena omrežja dandanes predstavljajo pomemben del vsake marketinške strategije podjetja. Niso več zgolj komunikacijsko orodje, temveč imajo pomembno vlogo pri nakupnem vedenju odjemalcev ter vplivajo na proces nakupnega odločanja. Nenehno se razvijajo v smeri čim bolj enostavne in personalizirane uporabniške izkušnje, z implementiranjem novih funkcij pa nakazujejo izrazit razvoj, usmerjen v vzpostavljanje platforme za nakupovanje. Integracija spletne prodaje in družbenih omrežij je za podjetja lahko učinkovita le, če dobro poznajo svoje ciljne skupine in njihovo nakupno vedenje, ki mu lahko prilagodijo marketinške strategije, in zagotovijo edinstveno nakupovalno izkušnjo.
V teoretičnem delu smo obravnavali družbena omrežja in pomen njihove uporabe za podjetja ter predstavili sodobne trende. Podrobneje smo analizirali vlogo družbenih omrežij kot komunikacijske platforme in kot platforme za nakupovanje. Predstavili smo teoretična izhodišča na področju vedenja odjemalcev na družbenih omrežjih ter opredelili segmente odjemalcev, preučili njihov odločitveni proces in nakupno vedenje. Posebej smo se osredotočili na ključne dejavnike nakupnega vedenja, kot so brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, elektronska komunikacija »od ust do ust«, informacije na družbenih omrežjih in nakupna namera.
V empiričnem delu smo raziskovali, kateri dejavniki hedonistične in utilitaristične motivacije odjemalce motivirajo, da brskajo po izdelkih na družbenih omrežjih ter kako to vpliva na njihovo nakupno namero in posredovanje informacij »od ust do ust«. Preučevali smo tudi, kako odjemalci dojemajo informacije na družbenih omrežjih in kako te vplivajo na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih in na nakupno namero odjemalcev.
Rezultati kažejo, da kakovost informacij in sprejemanje informacij pomembno vplivata na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, medtem ko verodostojnost in uporabnost informacij nista statistično povezani z brskanjem. Med utilitarističnimi dejavniki motivacije ugotavljamo, da imajo dostopnost informacij, raznolikost izdelkov in prilagojeni oglasi pomemben vpliv na brskanje, medtem ko udobje ni statistično povezano z brskanjem. Pustolovskost in zabava ter avtoriteta in status sta hedonistična dejavnika motivacije, ki imata pomemben vpliv na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, medtem ko hedonistični dejavnik odkrivanje trendov in socializacija ni povezan z brskanjem. Ugotavljamo še, da informacije na družbenih omrežjih in brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih vplivajo na nakupno namero odjemalcev, prav tako pa brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih vpliva na posredovanje informacij »od ust do ust«.
Ključne besede: družbena omrežja, nakupno vedenje odjemalcev, informacije na družbenih omrežjih, utilitaristična motivacija, hedonistična motivacija, nakupna namera, posredovanje informacij »od ust do ust«
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,08 MB) |
5. Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti : magistrsko deloPia Roškarič Duh, 2023, magistrsko delo Opis: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri.
Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Ključne besede: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 102
Celotno besedilo (4,30 MB) |
6. Ugotavljanje verodostojnosti informacij, pridobljenih med preiskovalnim intervjujem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Skubic, 2023, diplomsko delo Opis: Učinkovito preiskovalno zaslišanje je v središču vsake policijske preiskave in je zato temelj doseganja pravičnosti v družbi. To je zato, ker so ključni cilji, na katerih temelji vsaka preiskava ugotoviti, kaj se je zgodilo, in če se je kaj zgodilo odkriti, kdo je kaj storil, ter zbrati dokaze na način, ki bo verodostojen za tiste, ki odločajo. Da bi to dosegli, morajo preiskovalci zbrati informacije, katerih vir je običajno oseba (npr. priča, žrtev, osumljenec itd.). Ko se soočajo z osebo, ki govori resnico, želijo zbrati dovolj informacij, da to resnico potrdijo. Ko se soočajo z lažnivcem, je njihova naloga omogočiti, da se laž razkrije dovolj podrobno, da se lahko dokaže njeno neresničnost. V vsakem primeru se naloga preiskovalcev opira na kombinacijo učinkovitega intervjuja, branja ljudi in ocene verodostojnosti. Ali so strokovnjaki vešči teh nalog? Če ne, zakaj? Kaj znanost predlaga, da bi morali posamezniki narediti, da bi natančno ocenili, če nekdo govori resnico ali vsaj izboljšali svojo sposobnost ocenjevanja verodostojnosti informacij?
V tej kvalitativni nalogi so na ta in druga vprašanja ponujeni odgovori na podlagi raziskav in mnenj strokovnjakov s tega področja. V naslednjih poglavjih so opredeljeni osnovni pojmi laži, njena vloga v kazenskem postopku ter verbalni in neverbalni kazalniki, ki lahko pripomorejo k njenemu odkrivanju. Kasneje se razpravlja o pomenu ustreznega intervjuja za oceno verodostojnosti pridobljenih informacij. Na koncu se preuči obetaven sistem ocenjevanja kriterijev za presojo zavajanja ACID, ki pripomore k izboljšanju spominjanja intervjuvancev in s tem k lažjemu odkrivanju zavajanj tekom preiskovalnega intervjuja. Kljub pomanjkljivostim metode so raziskovalci mnenja, da je le-ta uporabno orodje v rokah usposobljenega preiskovalca. V Sloveniji se zaradi nepoznavanja metoda še ne uporablja, je pa gotovo povsem uporabna in priporočljiva tudi v našem kulturnem okolju.
Ključne besede: preiskovalni intervjuji, verodostojnost informacij, laži, kazalniki laganja, ACID, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 46
Celotno besedilo (905,61 KB) |
7. Vpliv finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v državah Evropske UnijeTadej Varl, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se podrobneje osredotočili na raziskovanje vplivov finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v določenih državah Evropske Unije. Države smo sistematično razdelili na tiste z nižjim BDP na prebivalca in tiste z višjim BDP na prebivalca in v posamezno skupino uvrstili osem držav. Izhajali smo iz že dolgoletno merljivih kazalnikov kakovosti življenja in sicer petih ključnih kategorij: zdravje, izobrazba, materialne življenjske razmere, osebna varnost ter naravno in bivalno okolje. Za vsako kategorijo posebej smo preverili ali drži, da je finančna kriza statistično pomembno vplivala na izbran kazalnik. Dodatno smo testirali še ali je finančna kriza imela na posamezni kazalnik močnejši negativni vpliv v preučevanih državah z nižjim BDP na prebivalca kot v preučevanih državah z višjim BDP na prebivalca.
Na podlagi teoretičnih izhodišč o pojmu finančne krize smo spoznali, da finančne krize lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja, predvsem v gospodarstvih v razvoju. Ob preučevanju vpliva finančne krize na kazalnik zdravja smo zaznali negativno korelacijo z realno gospodarsko rastjo v obeh skupinah držav. Do podobnih ugotovitev pridemo pri kazalniku izobrazbe, delež mladih, med 15 in 34, ki so brezposelni in hkrati niso vključeni v nobeno formalno ali neformalno izobraževanje oz. usposabljanje, kjer je prav tako v obdobju po finančni krizi leta 2008 bilo zaznano poslabšanje le-tega, v obeh skupinah držav.
Pri preverjanju korelacije med realno gospodarsko rastjo in kazalnikom kakovosti življenja, kategorije materialnih življenjskih razmer, prihajamo ponovno do sorodnih ugotovitev in sicer, da je finančna kriza leta 2008 statistično pomembno in negativno vplivala na delež populacije, ki živi v stanovanju s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi ali temelji in/ali v razkrajanju okenskih okvirjev ali tal.
Ob ugotavljanju vpliva finančne krize na kazalnik osebne varnosti, stopnje kriminala, nasilja in vandalizma za gospodinjstva pod 60 % mediane osebnega dohodka v državi pa ni mogoče ugotoviti poslabšanje stanja le-tega. Edina država, v kateri se je kazalnik osebne varnosti, v obdobju po krizi spremenil na slabše je Grčija. Pri preverjanju vpliva finančne krize leta 2008 na kazalnik naravnega in bivalnega okolja, emisij toplogrednih plinov, je bila zaznana statistično značilna sprememba le-tega v obdobju po krizi napram predkriznem obdobju in sicer v državah z nižjim BDP na prebivalca.
Ključne besede: finančna kriza, kakovost življenja, gospodarski napredek, pristopi k merjenju kakovosti življenja, asimetrija informacij
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 586; Prenosov: 117
Celotno besedilo (4,15 MB) |
8. Oskrba oddelkov Splošne bolnišnice Celje s potrošnim materialom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaSven Rošer, 2022, diplomsko delo Opis: Izjemno pomembno vlogo v bolnišnici ima razpoložljivost materialov medicinskemu osebju. Nepotrebne poti zaposlenih pri premeščanju materialov, zamiki pri informiranju in komuniciranju, vzporedni informacijski kanali povzročajo izgube in vplivajo na zdravje zaposlenih. Da bi zmanjšali izgube, v diplomskem delu razmišljamo o prenovi procesov. V prvem delu diplomskega dela so predstavljene teoretične osnove logističnih tokov, vitke logistike, digitalizacije, skladišča in potrošnega materiala. Dodatno predstavimo orodja za prikaz trenutnega stanja, in sicer diagram poteka, procesno karto z ASME simboli in vzročno posledični diagram. Sledi posnetek obstoječega stanja. V tem delu predstavimo Splošno bolnišnico Celje, obravnavano skladišče, tok informacij, proces naročanja in proces priprave materiala po naročilu. Opravimo tudi meritve izvajanja aktivnosti v skladišču. Posnetek obstoječega stanja zaključimo s kritično analizo, ki razkrije, da je večina vzrokov za veliko porabo časa povezanih s programskima orodjema PRObit in Drobni inventar. V poglavju tri predstavimo dva scenarija možnega poteka prenove obstoječega stanja in za vsakega opišemo predlagane izboljšave. Poglavje se zaključi z opisom učinkov predstavljenih izboljšav. Na koncu diplomskega dela predstavimo še oceno učinkov, predlagamo pogoje za uvedbo rešitev in naštejemo možnosti nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: skladišče, tok informacij, digitalizacija, zdravstvo, oskrb
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 584; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,68 MB) |
9. Test prikritih informacij : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNeja Kokalj, 2022, diplomsko delo Opis: Kriminal je dejanje, s katerim je v boju cel svet. Zato zoper tega strokovnjaki na različnih področjih uporabljajo najrazličnejše metode ter sredstva. Med eno izmed pogostih tehnik za preiskovanje kaznivih dejanj spada poligraf. Za kriminaliste je izvedba poligrafa izredno pomembna. Z njim si pomagajo pri izločanju nedolžnih oseb, krepitvi suma zoper osumljene osebe ter ga uporabljajo za zbiranje materialnih dokazov.
Poligrafska preiskava je psihofiziološka preiskava, s katero se beležijo fiziološki odzivi, ki se v našem telesu pojavijo, kadar doživljamo določene nam pomembne dražljaje. Detektor laži, kot mu pravimo pogovorno, ne zaznava laži, temveč meri in zapisuje znake čustvenega vzburjenja, zato je takšno poimenovanje zavajajoče. Rezultati poligrafskega testiranja so po večini sveta omejeni le na predkazenski postopek in se kot dokazi na sodišču ne uporabljajo.
Poznamo več poligrafskih tehnik. Delimo jih na tehnike, s katerimi ugotavljamo laži ter tehnike, s katerimi ugotavljamo obstoj prikritih informacij. V diplomski nalogi je predstavljena tehnika prikritih informacij (CIT), ki spada med tehnike za ugotavljanje obstoja prikritih informacij.
V uvodnem delu diplomske naloge sem na kratko opisala poligrafsko napravo, njeno sestavo in delovanje. Pozornost sem posvetila predvsem poligrafskemu testiranju, ki je del poligrafske preiskave. Opisala sem razvoj psihofizioloških testov ter uporabo in namen poligrafskega testiranja. Raziskala sem tudi uporabo poligrafskega testiranja v tujini, saj se njegova uporaba med državami razlikuje, vključno z Slovenijo.
Nadaljevala sem s testom prikritih informacij, ki je tudi glavna tema moje diplomske naloge. Opisala sem njegov razvoj, uporabnost in delovanje. Poleg omenjene tehnike, ki temelji na orientacijskem odzivu, so v nalogi opisane še novejše tehnike: EEG-P300, MERMER in fMRI, s katerimi merimo možgansko valovanje. Za boljšo predstavo uporabe tehnike CIT sem dodala primer testa in opisala postopek testiranja. Svojo razpravo sem nadaljevala z izobraževanjem preiskovalcev, kjer sem opisala potek izobraževanja ter značilnosti dobrega preiskovalca. Predstavljeno je tudi varanje poligrafskega preiskovalca in uporaba ukrepov proti temu. S tehniko CIT sem primerjala tudi druge poligrafske tehnike. Za konec sem izpostavila še etične in pravne dileme pri uporabi poligrafskega testa.
Ključne besede: diplomske naloge, poligrafi, poligrafsko testiranje, test prikritih informacij, preiskava kaznivega dejanja
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 784; Prenosov: 137
Celotno besedilo (498,83 KB) |
10. Skladišče podatkov SIEM sistemov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostKatja Bajs, 2021, diplomsko delo Opis: V uvodu zaključnega dela je predstavljeno trenutno stanje, ki nas je motiviralo za preučevanje izbrane tematike SIEM sistemov, podatkovnih skladišč ter zaznane uporabnosti teh sistemov. Izpostavljena so tudi raziskovalna vprašanja, s katerimi smo se ukvarjali tekom raziskovalnega dela te diplomske naloge.
V teoretičnem delu so predstavljene ključne značilnosti informacijske varnosti ter značilnosti, ki se lahko povežejo z izbrano temo zaključnega dela. Kot osrednja tema dela so podrobno predstavljeni SIEM sistemi in podatkovna skladišča.
Pred pričetkom raziskovalnega dela smo poiskali relevantne dosedanje raziskave ter jih nekaj preučili in predstavili.
Raziskovalnega dela smo se lotili s pripravo raziskovalnega modela, na osnovi katerega smo postavili natančno določene hipoteze, s katerimi smo postavili nadaljnje temelje za izvajanje raziskovalnega dela. Vprašalnik smo sestavili na osnovi konstruktov, ki so predstavljeni na raziskovalnih modelih, in glede na postavljene hipoteze oblikovali vprašanja. Sledilo je zbiranje podatkov, ki je potekalo preko spletnih storitev (e-pošta, socialna omrežja). Z zbranimi podatki smo opravili analize z namenom potrjevanja hipotez. Z rezultati in opravljeno analizo smo potrdili dve hipotezi v celoti, ostale hipoteze pa le delno. Za rezultati je zapisana tudi razprava, kjer smo pojasnili morebitna neskladja rezultatov in zakaj menimo, da so rezultati takšni kot so.
V zaključku smo pojasnili pomen rezultatov za širše raziskovalno okolje. Tukaj se zopet navežemo na opravljen teoretični del in pregled dosedanjih raziskav. Prav tako smo zapisali možne načine nadaljnjega dela v tej smeri na obravnavanem področju
Ključne besede: diplomske naloge, SIEM sistemi, varnost informacij, skladišče podatkov, uporabnost
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 924; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,20 MB) |
