| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj kadrov za proizvodni proces v papirni industriji
Jerneja Pečnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko razvoja kadrov v papirni industriji. Značilnost papirne industrije Slovenije je majhnost podjetij v primerjavi z globalnimi igralci. Podjetja se srečujejo z visokimi zahtevami globalnega trga, kar poleg dobre tehnološke pripravljenosti zahteva tudi močan intelektualni kapital. Papirna industrija Slovenije se sooča s problematiko strokovne usposobljenosti proizvodnega kadra, saj po ukinitvi Srednje šole tiska in papirja v Ljubljani na trgu delovne sile primanjkuje kadrov s srednjo in poklicno papirniško izobrazbo. Tako podjetja iščejo načine za učinkovit in hiter razvoj kadra, ki bo s svojim delom uspešno in kakovostno zagotavljal kontinuiran proces proizvodnje papirja. Magistrsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali vse dejavnike razvoja kadrov, opredelili pomen znanja, kompetenc in procesa izobraževanja in usposabljanja. Pregledali smo pomembne motivacijske teorije, načine ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti in vodenja kariernih načrtov. V eksperimentalnem delu smo analizirali stanje razvoja kadrov v izmenskem proizvodnem procesu papirja v podjetju Goričane, tovarna papirja Medvode, d. d. Na podlagi kritične analize rezultatov raziskave smo izdelali koncept modela razvoja kadrov, ki smo ga prilagodili izmenskemu proizvodnemu procesu v podjetju Goričane. Prednosti vzpostavitve modela vidimo v strateško vodenem procesu razvoja kadrov izmenskih delavcev, ki svoj osebni razvoj gradijo v organiziranem mreženju učečih se delovnih skupin. Opolnomočeni zaposleni, ki prevzemajo odgovornost za uspešno delovanje svoje skupine, postanejo visoko motivirani za prenos znanja in izkušenj na svoje sodelavce. Učeči se delavci vsakodnevno iščejo rešitve in znanja v okviru svoje delovne skupine in preko povezovanja z delavci iz drugih skupin gradijo zakladnico znanja.
Ključne besede: razvoj kadrov, osebni razvoj izmenskih delavcev, opolnomočeni zaposleni, učeči se delavci, zakladnica znanja.
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 916; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

2.
ANALIZA PARAMETROV URBANEGA OKOLJA ZA OPTIMIRANJE NAVIGACIJE PRI GIBALNO OVIRANIH OSEBAH
Eva Jelovčan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Obisk šole ali trgovine je za zdravega človeka vsakodnevni opravek, kateremu ne posveča večje pozornosti. Za približno 8 % Slovencev, ki so invalidi, pa lahko nepremostljivo oviro pomeni že previsok robnik ali neprimerna vrata. V urbanem okolju je opaziti veliko arhitektonskih ovir, ki gibalno oviranim osebam predstavljajo poseg v njihovo samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih. Ovire, ki jih posameznik lahko premaga, pa se razlikujejo glede na njegovo gibalno oviranost in tehnični pripomoček, ki ga za pomoč pri gibanju uporablja. Glavni namen magistrskega dela je bil poiskati in analizirati parametre urbanega okolja, kar bi nam omogočilo optimiranje navigacije za gibalno ovirane osebe. Poleg tega je bil namen tudi preveriti samo smiselnost razvoja navigacije za gibalno ovirane osebe. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali gibalno ovirane osebe lahko uporabljajo elektronske naprave, preko katerih bi lahko uporabljali navigacijo. Cilj je bil tudi raziskati, v kolikšni meri se gibalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo po urbanem okolju in v katerih objektih v javni rabi naletijo na največ arhitektonskih ovir. Nadaljnji cilj je bil ugotoviti, katere arhitektonske ovire se v urbanem okolju pojavljajo najpogosteje in katere so v povprečju za največ gibalno oviranih neprehodne. Naš zadnji cilj je bil ugotoviti, kateri so ukrepi, ki bi gibalno oviranim najbolj pomagali pri povečanju njihove samostojnosti v urbanem okolju. S pomočjo SWOT analize smo pridobili potrebne informacije in celovito oceno o trenutnem stanju na področju dostopnosti urbanega okolja gibalno oviranim. Ugotovili smo, da nekaj literature in priročnikov o tej problematiki že obstaja in da si tudi gibalno ovirani močno želijo izboljšav. Težava pa je, da širša javnost s težavami ni seznanjena in tako spremembe potekajo počasi. Na osnovi SWOT analize smo strukturirali še TOWS matriko in razvili strategije, ki predlagajo širjenje zavedanja o tej problematiki, financiranje odstranjevanja ovir in kaznovanje za zasedanje površin, namenjenih gibalno oviranim osebam. Ugotovitve smo uporabili pri oblikovanju anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da si gibalno ovirani najbolj želijo dostopnega okolja, česar pa ne moremo doseči čez noč. Lahko pa jim pot olajšamo z navigacijo, ki so jo ocenili za smiseln ukrep. Rezultati so pokazali, da 71 % anketirancev lahko uporablja pametni telefon, zato bi bilo navigacijo smiselno oblikovati kot aplikacijo za telefon. Pri tem moramo biti posebej pozorni pri prikazovanju ovir v upravnih enotah, kino dvoranah in gledališčih, kjer vprašani naletijo na največ ovir. Med arhitektonskimi ovirami so v povprečju za največ gibalno oviranih neprehodni preozki hodniki in pločniki ter neprilagojeni toaletni prostori. Poleg navigacije bi predlagali še enostaven ukrep — izobraževanje širše javnosti o težavah premikanja gibalno oviranih po urbanem okolju. Z večjim zavedanjem bi postopoma lahko preprečili, da bi zdravi ljudje parkirali na mestih za invalide, parkirali kolesa na klančinah ter zaklepali kolesa na ograje ob klančinah. Z ozaveščanjem bi dosegli tudi večjo mero strpnosti in zmanjšanje diskriminacije, kar bi gibalno oviranim osebam veliko pomenilo in zaradi česar bi se z večjo samozavestjo sami odpravljali v urbano okolje.
Ključne besede: gibalno ovirane osebe, navigacija, urbano okolje, dostopnost, arhitektonske ovire
Objavljeno: 26.02.2016; Ogledov: 1136; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
4.
Sistemski pogled na ergonomijo
Zvone Balantič, 2012, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: delovno okolje, ergonomija, mikroergonomija, makroergonomija, fizikalna ergonomija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 891; Prenosov: 114
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
7.
8.
Ureditev poti v proizvodnji po metodi 20 ključev
Matjaž Miže, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: proizvodne poti, 20 ključev, ergonomija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 516; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici