| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 113
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
81.
EKONOMSKE ANALIZE POSTOPKOV ZA OBDELAVO ODPADNIH OLJNO-VODNIH EMULZIJ
Nina Rupnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izvedli preliminarne ekonomske analize treh razlicnih postopkov za obdelavo odpadnih oljno-vodnih emulzij: uparjanja, ultrafiltracije in elektrokoagulacije. Cilj je bil na podlagi ekonomskih analiz izbrati najprimernejši postopek cišcenja odpadnih oljno-vodnih emulzij z vidika ucinkovitosti cišcenja in z ekonomskega vidika. Vse tri postopke smo ovrednotili z direktnim izpustom obdelane vode v centralno cistilno napravo in v kombinaciji z adsorpcijo na aktivnem oglju. Za vse postopke smo predpostavili letno kolicino odpadne oljno-vodne emulzije 3 000 t/a in zacetno vrednost kemijske potrebe po kisiku (KPK) 30 000 mg/L. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da imajo vsi postopki pozitivno neto sedanjo vrednost, kar pomeni, da so ekonomsko sprejemljivi, doba vracanja je okoli enega leta. Kombinacija postopkov z adsorpcijo na aktivnem oglju nekoliko poslabša ekonomsko uspešnost v primeru uparjanja, bistveno pa v primeru ostalih dveh tehnologij. Z ekonomskega vidika je najuspešnejši postopek ultrafiltracija. Ce pa upoštevamo tudi nekatere neekonomske dejavnike, kot so npr. dostopnost industrijske opreme in informacij ter nizka koncna vrednost KPK, bi kombinacija uparjanja in adsorpcije na aktivnem oglju predstavljala dobro kompromisno procesno rešitev.
Ključne besede: oljno-vodne emulzije, ultrafiltracija, uparjanje, elektrokoagulacija, ekonomske analize
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 974; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

82.
SIMULACIJE RAZBREMENITEV TLAKA V KEMIJSKIH PROCESIH
Saša Rešeta, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je prikazati različne pristope za dimenzioniranje tlačno razbremenilnih naprav, ki se uporabljajo za zaščito procesov, v katerih obstaja nevarnost porasta tlaka. Prikazane so računske metode ter uporaba računalniškega programa Aspen Hysys. V prvem delu je prikazano računsko dimenzioniranje razbremenilnih ventilov in prelomnih diskov za razbremenitev cisterne z benzenom, ki je izpostavljena toplotnemu viru, ter za razbremenitev črpalke in reaktorja z dušikom. V drugem delu smo s programom Aspen Hysys izvedli dinamično simulacijo razbremenitve v tlačnem procesu ter dimenzioniranje ventila za cisterno z benzenom v primeru parnega in tekočega izpusta. Rezultat dinamične simulacije je časovni potek vrednosti pretoka, tlaka in temperature med razbremenitvijo. Ugotovili smo, da se maksimalni pretok iztekajoče snovi povečuje s povečevanjem premera odprtine, tlaka in temperature. S simulacijo smo dobili dimenzije varnostnega ventila cisterne in jih primerjali z rezultati računskih metod. Ugotovili smo, da je v primeru parne razbremenitve premer razbremenilnega ventila, dobljen z računalniškim programom, zelo blizu izračunani vrednosti. V primeru tekočinske razbremenitve je prišlo do določenih odstopanj, vendar so dobljene vrednosti znotraj istega reda velikosti.
Ključne besede: tlačna razbremenitev, varnost procesov, dinamična simulacija, Aspen Hysys, dimenzioniranje
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 742; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

83.
POSKUSNO OBRATOVANJE ČISTILNE NAPRAVE INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE IZ PROIZVODNJE KEMIČNIH IZDELKOV
Branko Papler, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti izvedbo rekonstrukcije industrijske čistilne naprave (ČN) in implementacijo najboljše razpoložljive tehnike (BAT) čiščenja odpadne vode z naprednim oksidacijskim procesom – AOPs H2O2/UV/Fe3+. S projektom idejne zasnove, potrjenim v prvi polovici 2011, so stekli postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zardi vpliva na okolje in izvora odpadne vode iz proizvodnje kemičnih izdelkov (galvanskih preparatov), je bil ključni del pridobitev Vodnega soglasja in Okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij v vode, izdanih s strani Agencije RS za okolje. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je sledilo enoletno obdobje poskusnega obratovanja industrijske ČN, ko mi je bila zaupana tudi vloga odgovorne osebe za obratovanje ČN. Pripravili smo poslovnik in navodila za obratovanje ČN, obratovalni dnevnik, uvedli smo postopke določanja parametrov čiščenja v internem laboratoriju, vključno s pripravo vzorcev za določanje KPK, ki vsebujejo H2O2. V proizvodnji smo vzpostavili sistem ločenega zbiranja in ponovne uporabe prve izpiralne vode pri čiščenju mešalnih posod. Pri obdelavi odpadne vode s povišanimi vsebnostmi fosfatov smo določili njihov vpliv na zmanjšanje učinkovitosti kemične oksidacije z H2O2/UV/Fe3+ procesom, posledično z nastankom železovega (III) fosfata. Sestava odpadne vode, ki jo je mogoče obdelati v realnem času in s sprejemljivimi stroški, ima vrednosti KPK ≤ 3 000 mg O2/l in celotnega fosforja P ≤ 250 mg P/l. Določili smo deleže znižanja vrednosti KPK kemične oksidacije v dveh reaktorjih z 24 kW in 36 kW UV svetili in končnega čiščenja z mikrofiltracijo in kationsko izmenjavo, s čimer se zagotavljajo predpisane mejne vrednosti za iztok v površinske vode. Izpolnjena sta bila tudi oba osnovna cilja projekta: novembra 2013 smo pridobili uporabno dovoljenje in s čiščenjem odpadne vode na interni ČN nismo povišali obstoječih stroškov.
Ključne besede: čistilna naprava, industrijska odpadna voda, proces H2O2/UV/Fe3+, kemični izdelki, galvanski preparati
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 2163; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

84.
ANALIZA OBČUTLJIVOSTI V MODELIH KEMIJSKIH PROCESOV
Špela Zdolšek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izvedli načrtovanje procesov z negotovimi parametri. Za študijski primer smo uporabili omrežje toplotnih prenosnikov. Osnovni cilj je bil načrtovati optimalno in fleksibilno omrežje, ki lahko dopustno obratuje ob določenih spremembah vhodnih podatkov. Z analizo občutljivosti smo ugotavljali, kateri parametri vplivajo na namensko funkcijo in velikosti oz. ploščine toplotnih prenosnikov. Vplive smo razdelili na monotono naraščajoče ali padajoče, mešane in ničelne. Vplivnost parametrov in njihove interakcije smo kvantitativno preverjali s statističnimi metodami. Z vplivnimi parametri smo določili kritična oglišča, ki so potrebna za doseganje fleksibilnosti. Načrtovanje omrežja smo izvedli v nominalni točki in vseh ogliščih ter v nominalni točki skupaj s kritičnimi oglišči. S testom fleksibilnosti smo preverjali, ali so dobljena omrežja fleksibilna ali ne. Ugotovili smo, da so skupni stroški fleksibilnega omreža višji od nefleksibilnega. S pravilno določenimi kritičnimi oglišči smo dobili enak rezultat kot z uporabo vseh oglišč, kar predstavlja bistveno zmanjšanje optimizacijskega problema in omogoča reševanje primerov z večjim številom negotovih parametrov.
Ključne besede: omrežje toplotnih prenosnikov, analiza občutljivosti, vplivnost parametrov, test fleksibilnosti, kritična oglišča
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 770; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

85.
PRESKUSNO OBRATOVANJE MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE KAVČE
Vlasta Landekar, 2014, diplomsko delo

Opis: Mala komunalna ČN Kavče z zmoglivostjo 350 populacijskih enot je delovala od leta 1990 s tehnologijo pritrjene biomase, in sicer z rotirajočim kontaktorjem. Zaradi preobremenjenosti in nedoseganja zakonsko predpisanih mejnih vrednosti je bila v letu 2011 izvedena sanacija te čistilne naprave. Zgrajena je bila nova, delujoča na osnovi tehnologije šaržnega reaktorja (SBR). Zmogljivost naprave je bila povečana na 500 populacijskih enot.V diplomski nalogi je podrobno opisan postopek čiščenja na mali komunalni ČN Kavče vključno s preizkusnim obratovanjem. Cilj diplomske naloge je predstavitev pomembnosti izvajanja tehnološkega monitoringa,poznavanje tehnologij in pogojev čiščenja odpadnih vod. Posledica tega so zelo dobri rezultati prvih meritev,ki so pokazali, da je iztok iz ČN Kavče bistveno bolj čist kot določajo zakonske zahteve.
Ključne besede: odpadna voda, čistilna naprava, SBR tehnologija, zakonodaja
Objavljeno: 15.12.2014; Ogledov: 936; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

86.
SINTEZA SEPARACIJSKIH PROCESOV ZA ČIŠČENJE ODPADNIH OLJNIH EMULZIJ
Gorazd Pecko Škof, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti optimalno povezavo različnih tehnologij čiščenja odpadnih oljnih emulzij (OOE) za zmanjševanje okoljske obremenitve oziroma doseganje ekoloških standardov v obliki zakonske regulative, ob upoštevanju ustrezne ekonomske učinkovitosti. Izdelali smo optimizacijski model in z uporabo mešanega celoštevilčnega linearnega programiranja (MILP) posamezne sklope v procesu čiščenja združili v enoten tehnološki sklop – superstrukturo. Za sledenje učinkovitosti čiščenja OOE smo izmed zakonsko predpisanih parametrov, ki jih je potrebno spremljati v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod, izbrali parameter KPK – kemijsko potrebo po kisiku, katerega mejna vrednost za izpuščanje odpadnih voda v vodotoke znaša 120 mg O2/L. Poleg tega, da smo uporabili celoten spekter tehnologij čiščenja OOE, smo z namenom pridobitve različnih kombinacij posameznih separacijskih tehnik, izvedli analizo parametrov s spreminjanjem vrednosti vhodnega KPK med 1.000 in 110.000 mg O2/L. V magistrskem delu je prikazano učinkovito kombiniranje tehničnih rešitev in ekonomskih kazalcev učinkovitosti postopkov obdelave. Rezultati optimiranja kažejo, da se z naraščajočimi vrednostmi parametra KPK vhodnega toka povečujejo investicijski in obratovalni stroški, vključno s porabo električne energije, kar bistveno vpliva na ekonomsko učinkovitost čiščenja OOE.
Ključne besede: odpadne oljne emulzije, superstruktura, MILP, KPK
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 517; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

87.
TEHNOLOGIJA POLIMEROV S POSEBNIM POUDARKOM VARSTVA PRED STIRENOM
Lidija Korat, 2010, magistrsko delo

Opis: Inšpektorat Republike Slovenije za delo med drugim izvaja inšpekcijski nadzor tudi na področju kemijske varnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Nadzor zajema vse delodajalce ne glede na njihovo velikost oz. število zaposlenih ter ne glede na kraj izvajanja dejavnosti. Inšpektorat sooblikuje politiko nadzora na področju kemijske varnosti. Pred leti je bilo pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov zaznano, da v Republiki Sloveniji obstaja problematika pri zagotavljanju ustreznih varnostnih ukrepov pri delodajalcih, kjer so delavci na delovnih mestih izpostavljeni stirenu. Namen magistrskega dela je prikazati kompleksnost področja varnosti in zdravja pri delu v zvezi z izpostavljenostjo delavcev stirenu. Cilj je, da bi naloga prispevala k dvigu ravni kemijske varnosti in služila kot učno gradivo pri usposabljanju delodajalcev in delavcev, ki so pri različnih tehnoloških postopkih na delovnih mestih izpostavljeni stirenu. Hkrati lahko naloga predstavlja primer dobre prakse tudi za ostale nevarne kemične snovi, ki se pojavljajo v delovnih okoljih in niso ustrezno obravnavane. Za zagotovitev ustreznih varnostnih ukrepov na delovnih mestih je v prvi vrsti nujno potrebno dobro poznavanje lastnosti določene kemikalije. Zato so v nalogi podrobno opredeljene lastnosti stirena in njegov vpliv na zdravje in okolje. Uporaba stirena je zelo obsežna. Uporablja se kot zamreževalec pri izdelavi laminatov iz poliestrske in vinilestrske smole, kot topilo, kot elastomer in tudi kot termoplastični polimerizat. Zato so v nalogi prikazane lastnosti teh materialov, nekatere vrste in postopki predelave ter primeri uporabe. Poznavanje tega je nujno potrebno pri razvoju ustreznih tehnoloških postopkov in zagotavljanju varnih delovnih pogojev. Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti stirenu so se v preteklosti postopoma zniževale tako v državah EU kot tudi v Republiki Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da stiren v območju od 50 ppm do 200 ppm vpliva na centralni živčni sistem, nad 200 ppm pa pri delavcih, ki so mu izpostavljeni, prihaja do izrazitega poslabšanja reakcijskega časa in motenj telesnega ravnotežja. Nekatere študije poročajo o naraščanju pogostosti spontanih splavov pri delavkah, ki delajo v industriji plastike in o sumu, da stiren povzroča raka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka razvršča stiren v skupino 2B, v katero spadajo snovi, kjer je rakotvorno delovanje mogoče, ni pa za to zbranih še dovolj dokazov. Zato se je mejna vrednost v Republiki Sloveniji v letu 2001 znižala s 100 ppm na kar petkrat nižjo vrednost in sicer na 20 ppm oz. 86 mg/m3. V Republiki Sloveniji ni bilo izdelane ocene o številu delavcev, ki so izpostavljeni stirenu, niti ni bilo znano, pri katerih delovnih postopkih in kakšnim koncentracijam so izpostavljeni. Zato je bila v letih 2007 in 2008 izvedena akcija nadzora v dejavnostih, v katerih so delavci lahko izpostavljeni stirenu. Namen akcije je bil ugotoviti, v katerih dejavnostih so delavci izpostavljeni stirenu in kakšna je raven zagotavljanja oz. izvajanja varnostnih ukrepov. V akciji se je preverjalo, ali delodajalci izpostavljenost stirenu obravnavajo kot posebno nevarnost oz. škodljivost, ali so na podlagi opravljene ocene tveganja določili potrebne varnostne ukrepe, ali so v oceni tveganja opredelili delovna mesta, kjer se bo izvajal biološki monitoring na stiren, v kakšni periodiki in po kakšnem postopku se bo le-ta izvajal in ali se je biološki monitoring že kdaj izvajal. Preverjalo se je, ali so delavci seznanjeni z nevarnimi lastnostmi stirena, ali so koncentracije na posameznih delovnih mestih v predpisanih mejah ter kakšno osebno varovalno opremo uporabljajo delavci in kako pogosto jo uporabljajo. Izsledki raziskave so predstavljeni v tem magistrskem delu. Inšpekcijski nadzor je potekal na celotnem območju Republike Slovenije in sicer pri 73 delodajalcih, ki so v času opravljanja nadzora skupaj zaposlovali 22 457 delavcev, od tega je bilo stirenu izpostavljenih skupno 1461 delavcev v različnih dejavnostih. Ugotovljeno je bilo, da
Ključne besede: stiren, kompoziti, laminati, tehnologije izdelave laminatov, inšpekcijski nadzor, izpostavljenost delavcev stirenu, biološki monitoring
Objavljeno: 29.03.2010; Ogledov: 4711; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (25,07 MB)

88.
NAČRTOVANJE FLEKSIBILNIH OMREŽIJ TOPLOTNIH PRENOSNIKOV
Noles Jovanovič Slana, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan dvostopenjski poenostavljen postopek za načrtovanje fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov (OTP). V prvi stopnji izvedemo sintezo omrežja pri nominalnih pogojih s superstrukturnim pristopom in mešano celoštevilskim nelinearnim programiranjem. Nato v drugi stopnji pri fiksirani optimalni strukturi izvedemo načrtovanje fleksibilnega omrežja s stohastičnimi metodami. V diplomskem delu smo se osredotočili na eno skupino negotovih parametrov, tj. vtočne temperature toplih in hladnih tokov, za katere smo predpostavili, da so slučajne spremenljivke, opisane z normalno porazdelitvijo in se spreminjajo za največ  5 K od nominalne vrednosti. Pristop smo preizkusili na štirih primerih sinteze OTP. Sintezo pri nominalnih pogojih smo izvedli s programom Synheat. Za dobljena omrežja smo izvedli teste fleksibilnosti in izračunali indekse fleksibilnosti, ki so pokazali, da takšna omrežja niso sposobna tolerirati niti manjših sprememb vtočnih temperatur. Za načrtovanje fleksibilnih omrežij smo uporabili stohastični metodi Gaussove integracije in Monte Carlo simulacije ter aproksimacijski metodi z nominalno in bazno točko. Metode smo primerjali glede na težavnost modeliranja, velikost problemov in računalniški napor za reševanje. Rezultati primerov kažejo, da so skupni stroški fleksibilnih omrežij do 18 % višji od stroškov nefleksibilnih omrežij, saj se poveča skupna ploščina prenosnikov. Aproksimacijski metodi z nominalno in bazno točko dajeta slabše rezultate od stohastičnih metod, vrednosti namenske funkcije so višje do 1,7 %. Pri večjih omrežjih je smiselno uporabiti enostavnejše aproksimacijske metode, pri manj obsežnih primerih pa natančnejšo Gaussovo metodo ali simulacijo Monte Carlo. V primeru negotovih parametrov s simetrično normalno porazdelitvijo uporaba bazne točke ne pomeni bistvene izboljšave v primerjavi z nominalno točko.
Ključne besede: omrežje toplotnih prenosnikov, načrotvanje, sinteza, fleksibilnost, negotovost
Objavljeno: 29.03.2010; Ogledov: 1473; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

89.
VARNOST SISTEMA ZA ČIŠČENJE KONDENZATA
Domen Kodrič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali obrat čiščenja kondenzata, ki se nahaja v sekundarnem delu Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Zaradi kontaminacije vode v posameznih delih procesa je potrebno čiščenje kondenzatne vode. Kemijsko čiščenje kondenzatne vode poteka z uporabo ionskih izmenjevalcev. Regeneracija le-teh poteka v regeneracijskih posodah s prečrpavanjem kemikalij HCl in NaOH iz rezervoarjev. Nezaželeni obratovalni pogoji lahko negativno vplivajo na procesno opremo, jo poškodujejo in povzročijo nevarnost za zaposlene. V delu smo izvedli analizo varnosti procesa regeneracije ionske smole v sistemu za čiščenje kondenzata v NEK. Uporabili smo metodo HAZOP, ki identificira nevarnosti v sistemu. Z izvedbo te študije smo predvideli možne scenarije in opisali njihove posledice. Na tej osnovi smo skonstruirali drevo dogodkov in drevo odpovedi. Slednji predstavljata zaporedja vzrokov in neželenih dogodkov, ki lahko privedejo do nesreč. Ob tem smo izvedli kvantitativno vrednotenje pogostosti nevarnega dogodka. Prikazan je preračun masnega pretoka pri iztekanju nevarne kemikalije NaOH iz rezervoarja.
Ključne besede: varnost, nuklearna elektrarna, čiščenje kondenzatne vode, metoda HAZOP, drevo odpovedi, drevo dogodkov.
Objavljeno: 29.11.2013; Ogledov: 1294; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

90.
DISTRIBUCIJA ORGANSKIH TOPIL
Ria Žiberna, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi povečanja porabe organskih topil v proizvodnih obratih smo se odločili za širitev cisternskega skladišča. Povečali smo ga za štiri rezervoarje in omogočili distribucijo topil preko cevnega mostu v oddelke. V diplomskem delu je prikazana natančna izbira črpalk in meritev, s pomočjo katerih smo določili ustrezen pretok. Za prečrpavanje iz avtomobilskih cistern v rezervoarje, za transport topil v obrate in za transport topil v polnilnico kontejnerjev so bile izbrane centrifugalne črpalke, izdelane iz nerjavnega jekla, kakovosti AISI 316 L. Prav tako so bile iz enakega materiala izbrane pnevmatske črpalke, ki se uporabljajo za prečrpavanje topil iz kontejnerjev ali odpadnih topil iz kontejnerjev v cisterno za odvoz. Tudi merilniki pretoka so bili izbrani iz omenjenega materiala. Izbrano nerjavno jeklo vsebuje elemente, ki najbolj ustrezajo našim potrebam, in sicer je njegova maksimalna vsebnost ogljika 0,08 %, maksimalna vsebnost mangana 2 %, vsebnost kroma 17 %, niklja 12 % in vsebnost molibdena 2,5 %. Takšna kemijska sestava materiala predstavlja veliko odpornost proti koroziji, eksplozijsko varnost, toplotno odpornost in biološko nevtralnost. Vplivom korozije pa smo se izognili tudi s stalno zalitostjo črpalk s črpanim medijem. Ob ugotovitvah neustreznega pretoka za distribucijo topil v obrate smo se odločili za uporabo zaslonke z namenom zmanjševanja dozirnega tlaka in posledično tudi zmanjšanja pretoka. Izvedeni so bili preizkusi doziranja ob uporabi različnih zaslonk, ki so nas privedli do izbire in vgradnje 18 mm zaslonk v obratih in 19 mm zaslonk na sistemih v skladišču tekočih surovin.
Ključne besede: distribucija, organska topila, črpalke, cevovodi, merilci pretokov, rezervoarji, protieksplozijska zaščita.
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 1537; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici