| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 113
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
71.
ČIŠČENJE ODPADNE VODE SKLADIŠČNO - PREDELOVALNIH CENTROV
Špela Tajnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmet našega diplomskega dela je bilo čiščenje industrijske odpadne vode iz centrov za skladiščenje in predelavo odpadkov. Ponekod odpadna voda iz centrov ne teče v kanalizacijsko omrežje, ki je priključeno na čistilno napravo, ampak se izteka v vodotoke in tla, kar v primeru kršenja zakonodaje pomeni, da se centri lahko zaprejo. Vzorčno mesto smo izbrali v zbirnem centru PE Žalec, kjer naj bi bila odpadna voda najbolj obremenjena. Glede na poročila o obratovalnih monitoringih za obdobje od 2007 do 2010 smo ugotovili, da od kovin presega zakonsko predpisane mejne vrednosti železo, prav tako so presežene vrednosti KPK, BPK5 ter suspendiranih snovi. Z ustreznimi postopki smo želeli znižati koncentracije omenjenih parametrov pod zakonsko določene vrednosti, tako da bi vodo lahko spuščali direktno v vodotoke s čim manjšimi stroški. Preizkusili smo več kombinacij. Posebno pozornost smo posvetili odstranjevanju železa, ki smo ga odstranili preko piroluzita v kombinaciji s prepihovanjem. Organsko onesnaženje smo najbolj znižali s filtrom z aktivnim ogljem.
Ključne besede: odpadna voda, skladiščno-predelovalni center, železo, organsko onesnaženje
Objavljeno: 01.03.2012; Ogledov: 1604; Prenosov: 95
URL Povezava na celotno besedilo

72.
Uporaba kivetnih testov za kontrolo odpadhnih vod.
Mateja Okleščen, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je, da ugotovimo, ali kivetni testi lahko zamenjajo standardno metodo za kontrolo odpadnih voda na čistilni napravi. Primerljivost metod smo preizkušali z dvema parametroma: KPK (kemijska potreba po kisiku) in NH4-N (amonijev dušik). Različne vzorce odpadne vode smo odvzeli na različnih delih čistilne naprave. KPK odpadne vode smo določili na treh različnih fotometrih WTW S12, Merck Nova 60 in WTW SpectroFlex 6100 ter jih primerjali z rezultati standardne metode. Z izbranim statističnim testom smo preverili primerljivost med različnimi metodami. Rezultati diplomske naloge kažejo, da standardno metodo pri spremljanju učinkovitosti delovanja čistilne naprave lahko nadomestimo s kivetnimi metodami. Za meritve KPK smo največjo primerljivost standardne in kivetne metode dosegli na fotometru WTW S12, večje odstopanje kažejo meritve na fotometrih Merck Nova 60 in WTW SpectroFlex 6100. Dobro primerljivost standardne metode in kivetnega testa NANOCOLOR Ammonium 04 kažejo tudi meritve NH4-N.
Ključne besede: Odpadne vode, kontrola odpadnih vod, kivetni testi, standardne metode, statistika
Objavljeno: 18.07.2012; Ogledov: 1774; Prenosov: 143
URL Povezava na celotno besedilo

73.
OCENA TVEGANJA PRI UPORABI KLORA V INDUSTRIJSKIH PROCESIH
Polona Amon, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali prisotnost in uporabo klora v industrijskih procesih. Preučili smo, kje in zakaj se klor uporablja, kako ga skladiščijo in prečrpavajo. Osredotočili smo se na ocenjevanje tveganja večjih nesreč ob izpustu klora. Za primer iz literature smo prikazali študijo HAZOP, izračunali pretok izteklega klora, toksičnost in disperzijo. Na podlagi izračunanih vrednosti smo določili razdalje, na katerih klor doseže različne škodljive vrednosti koncentracij. Dobljene rezultate iz literature smo primerjali z vrednostmi, ki smo jih izračunali s programom PHAST. Incidentom smo določili pogostost, individualno in skupinsko tveganje ter indekse tveganja. V drugem delu smo definirali možne scenarije za slovenski industrijski obrat, v katerem poteka proizvodnja, skladiščenje in transport klora. S programom PHAST smo na podlagi podatkov, dobljenih v obratu, izračunali pretok klora za šest različnih scenarijev in določili razdalje, na katerih klor doseže določene koncentracije, kot so vrednosti ERPG, IDLH in AEGL, ter jih primerjali z vrednostmi, ki so jih dobili v podjetju. Rezultati ocen tveganja kažejo, da lahko že manjše napake in nepravilnosti pri ravnanju s klorom privedejo do hudih posledic, saj so območja vpliva velika že pri manjših izpustih. Zato mora vsako podjetje, ki se ukvarja z nevarnimi snovmi, izvesti celovito oceno tveganja za zmanjšanje nevarnosti in ustrezno ukrepanje ob izrednih dogodkih.
Ključne besede: klor, izpust, tveganje, posledice, koncentracija
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1675; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

74.
SINTEZA PROCESOV PROIZVODNJE BIODIZLA Z MATEMATIČNIM PROGRAMIRANJEM
Blaž Goričar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje matematični model šestih različnih tehnologij proizvodnje biodizla: homogeno bazično katalizo, homogeno bazično katalizo s predpripravo, homogeno kislinsko katalizo, heterogeno kislinsko katalizo, encimsko katalizo ter superkritični proces. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katera proizvodnja biodizla je ekonomsko najbolj ugodna in sprejemljiva. Kot glavno surovino smo odvisno od procesa izbrali ali olje oljne repice ali odpadno rastlinsko olje. Optimiranje smo izvedli v programu GAMS, kjer smo kot glavni kriterij optimiranja določili maksimiranje letnega dobička proizvodnje. Pomembna rezultata pri vsakem procesu sta bila še investicija procesa ter strošek na liter biodizla. Osnovna kapaciteta proizvodnje biodzila je znašala 8 500 ton na leto. Zaradi nihanja cen olja in biodizla na tržišču smo izvedli občutljivostno analizo, kjer smo opazovali vpliv spremembe cene biodizla in olja na letni dobiček. Prav tako smo analizirali vpliv povečanja kapacitete na letni dobiček. Določili smo prag donosnosti, kjer postane vsaka proizvodnja dobičkonosna. Rezultati kažejo, da so vsi procesi proizvodnje biodizla močno odvisni od cene surovin, ki predstavljajo skoraj 90% vseh stroškov. Pri procesih, kjer smo kot surovino lahko izbrali cenejše odpadno rastlinsko olje, smo dobili večji letni dobiček in manjši strošek na liter biodizla. Še posebej dobro se je izkazala heterogena kislinska kataliza. Ugotovili smo, da encimska kataliza ni ekonomsko sprejemljiva zaradi visoke cene encimov. Homogena bazična kataliza, ki je najpogosteje uporabljena v industriji, se je izkazala za dobičkonosno pri dovolj veliki kapaciteti proizvodnje.
Ključne besede: biodizel, transesterifikacija, esterifikacija, olje oljne repice, odpadno rastlinsko olje, letni dobiček.
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1965; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

75.
VEČKRITERIJSKO NAČRTOVANJE PROCESOV Z RAZLIČNIMI EKONOMSKIMI IN OKOLJSKIMI KRITERIJI
Klara Sarjaš, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izvedli večkriterijsko optimiranje procesnih sistemov z uporabo različnih ekonomskih in okoljskih kriterijev. Uporabili smo ekonomske kriterije neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosnosti oz. dobo vračanja in dobiček oz. skupne letne stroške. Za ocenjevanje okoljskega vpliva smo uporabili potencial globalnega segrevanja, strupenost in indeks potencialnega okoljskega vpliva. Uporabili smo dve metodi večkriterijskega optimiranja, to sta metodi utežne vsote in -pogoja. Optimiranje smo izvajali s programom GAMS in procesnim sintetizerjem MIPSYN. Ugotovili smo, da so nekateri ekonomski kriteriji v določenih primerih konfliktni z okoljskim kriterijem in dajejo množico Pareto optimalnih rešitev, medtem ko drugi ekonomski kriteriji niso v konfliktu z okoljskim in vodijo do ene same optimalne rešitve. Z analizo odvisnosti ekonomskega in okoljskega kriterija od investicije smo ugotovili, da se konfliktnost med kriterijema pojavi, če se eden od kriterijev izboljšuje in drugi poslabšuje z naraščanjem investicije. To je odvisno od vpliva investicije na denarni tok in okoljski kriterij. Če se denarni tok z naraščanjem investicije dovolj poveča, da preseže negativni prispevek investicije, se ekonomski kriterij z investicijo izboljša, v nasprotnem primeru se poslabša. Na to vpliva razmerje med investicijo in cenami, ki določajo prihodke in obratovalne stroške procesa. Spreminjanje okoljskega vpliva je odvisno od njegove definicije, npr. v primeru omrežja toplotnih prenosnikov se s povečanjem investicije poveča stopnja toplotne integracije in zniža poraba pogonskih sredstev, kar zniža okoljski kriterij globalnega segrevanja. V drugih primerih lahko okoljski kriterij z investicijo narašča, npr. strupenost kemikalije ob povečani proizvodnji. S primeri smo ugotovili, da z različnimi ekonomskimi kriteriji običajno ne dosežemo istega območja vrednosti okoljskega kriterija. Največkrat so kriteriji neto sedanja vrednost, dobiček in stroški dali podobne rezultate in isto najnižjo vrednost okoljskega vpliva, medtem ko v nekaterih primerih s kriterijem interne stopnje donosnosti ni bilo mogoče doseči tako nizkega okoljskega vpliva.
Ključne besede: večkriterijsko optimiranje, okoljski vpliv, ekonomski kriterij, Pareto krivulje, omrežje toplotnih prenosnikov
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1187; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

76.
ZNIŽEVANJE KPK PREDČIŠČENIH OLJNO VODNIH EMULZIJ Z ADSORPCIJO
Barbara Sitar, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo čistili odpadne oljno vodne emulzije (OOE) in odpadne oljno vodne emulzije, ki so bile predčiščene z ultrafiltracijo ali z uparjanjem. Cilj naloge je bil odstraniti organske snovi iz emulzij do take mere, da bo kakovost pod predpisano mejno vrednostjo, v skladu z veljavno slovensko zakonodajo. Vzorce smo čistili z adsorpcijo na aktivnem oglju (PAC). Pri čiščenju emulzij, ki niso bile predhodno predčiščene, nismo dosegli želenega znižanja KPK, saj gre za kompleksne emulzije, katerih čiščenje je težavno in zahteva kombinacijo večih metod. Pri adsorpciji predhodno ultrafiltriranih emulzij prav tako nismo dosegli želene mejne vrednosti. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da lahko samo v odpadnih emulzijah, ki so bile obdelane z uparjanjem pod določenimi pogoji, z adsorpcijo na aktivnem oglju znižamo KPK vrednost pod 120 mg/L O2.
Ključne besede: oljno vodne emulzije, adsorpcija, ultrafiltracija, uparjanje
Objavljeno: 17.10.2012; Ogledov: 1542; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

77.
NAČRTOVANJE OPERABILNIH PROCESOV Z MATEMATIČNIM PROGRAMIRANJEM
Mihael Kasaš, 2012, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava vključevanje dejavnikov operabilnosti, kot so fleksibilnost ter obratovalna, okoljska in ekonomska učinkovitost, v načrtovanje kemijskih procesov z matematičnim programiranjem. V prvem delu je razvita metoda za testiranje podrobnosti, in ustreznosti modeliranja procesnih shem glede na generiranje ustreznih kompromisov med vloženimi sredstvi in ustvarjenim denarnim tokom. Metoda analizira funkcijo denarnega toka v odvisnosti od naložbe, njen odvod in razlike med optimalnimi rešitvami, dobljenimi z različnimi ekonomskimi kriteriji, kot so stroški, dobiček, neto sedanja vrednost, doba vračanja, interna stopnja donosnosti itd. Ustrezni modeli procesov izkazujejo monotono naraščajočo funkcijo denarnih tokov in položno krivuljo odvoda. Optimalne rešitve takšnih modelov, dobljene z različnimi namenskimi funkcijami, se med seboj bistveno razlikujejo. Modeli z neustrezno stopnjo natančnosti izkazujejo unimodalno funkcijo denarnega toka, strm odvod in majhne razlike med optimalnimi rezultati. V disertaciji je prikazano, da se optimalni rezultati, dobljenimi z različnimi ekonomskimi kriteriji, razlikujejo ne le po ekonomskih kazalcih, temveč tudi po obratovalni učinkovitosti in okoljskih kazalcih. S kvantitativnimi kriteriji, kot sta dobiček in stroški, dosežemo ob višji investiciji obratovalno učinkovitejše in okoljsko manj obremenjujoče procese z nižjo donosnostjo. Kvalitativni kriteriji, kot sta interna stopnja donosnosti in doba vračanja, generirajo procese z manj učinkovito izrabo virov in višjo donosnostjo ob nižji naložbi. Neto sedanja vrednost vzpostavlja najustreznejše kompromise med ekonomsko, obratovalno in okoljsko učinkovitostjo optimalnih procesov pri enokriterijskem optimiranju. Natančnejši vpogled v kompromise med omenjenimi učinkovitostmi daje večkriterijsko optimiranje, pri čemer je v disertaciji prikazano, da različni ekonomski kriteriji glede na izbrani okoljski kriterij generirajo množice nedominantnih (Pareto) rešitev, ki se razlikujejo po območju vrednosti ter po najnižji in najvišji dosegljivi vrednosti posameznega kriterija. V drugem delu disertacije je predstavljena strategija za načrtovanje fleksibilnih procesnih shem z velikim številom negotovih parametrov. Osnovna matematična formulacija temelji na dvostopenjskem stohastičnem problemu z rekurzom, ki je spremenjen v znatno reduciran deterministični ekvivalent. Ta je rešen v majhni množici kritičnih točk, medtem ko je pričakovana vrednost namenske funkcije ocenjena z eno samo točko, tj. nominalno ali centralno bazno točko. Za zmanjšanje števila scenarijev smo razvili dve metodi: metodo z analizo občutljivosti vpliva negotovih parametrov na prvostopenjske spremenljivke in namensko funkcijo, ter dvonivojsko metodo, ki uporablja možnost programa GAMS za vključitev zunanjih funkcij v optimiranje. Rezultati primerov kažejo, da je mogoče s predlaganimi pristopi generirati fleksibilne rešitve z bistveno zmanjšanim računalniškim naporom tudi za primere z do 100 negotovimi parametri.
Ključne besede: kemijska procesna tehnika, matematična optimizacija, modeliranje, NLP, MINLP, ekonomska namenska funkcija, operabilnost, učinkovitost, negotovost, dvostopenjsko stohastično programiranje, zmanjšanje scenarijev, algoritem WAR, okolje, večkriterijsko optimiranje
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1463; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (4,82 MB)

78.
Večkriterijsko odločanje pri optimizaciji rekonstruiranega obrata za površinsko zaščito kovin
Ambrož Roter, 2013, magistrsko delo

Opis: V podjetjih kovinsko predelovalne industrije potekajo procesi površinske zaščite kovin, ki obremenjujejo okolje z emisijami hlapnih organskih spojin (HOS). V magistrski nalogi je predlagan pristop za večkriterijsko odločanje pri rekonstrukcijah procesov površinske zaščite z upoštevanjem različnih vidikov BAT tehnik, tj. tehnološkega, ekološkega, ekonomskega, kakovostnega in socialnega vidika. Podjetje, v katerem smo izvajali raziskavo, je v sklopu rekonstrukcije zamenjalo postopek razmaščevanja z uporabo topil s postopkom železo-fosfatiranja. V ta namen je bila zgrajena nova razmaščevalna komora in obstoječa predelana v komoro za konvekcijsko sušenje. Izvedena je bila zamenjava energenta (kurilno olje) z zemeljskim plinom vključno z instalacijo dodatnih cevovodov. Za rekonstruiran proces smo razvili mešano-celoštevilski linearni optimizacijski model, ki optimira porabo surovin, emisije HOS in celotne stroške ob pogoju, da zakonsko predpisana ciljna emisija HOS ni presežena. Optimiran rekonstruiran proces ima za 28 % nižje skupne stroške kot pred rekonstrukcijo in bistveno nižje emisije HOS od ciljnih. Neto sedanja vrednost naložbe je pozitivna in doba vračanja 1,4 leta. Kakovost končnih izdelkov je višja zaradi bistveno izboljšane korozijske obstojnosti.
Ključne besede: Površinska zaščita kovin, emisije, hlapne organske spojine, mešano-celoštevilsko linearno programiranje.
Objavljeno: 16.07.2013; Ogledov: 1605; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

79.
VARNOST PROCESOV ZA PROIZVODNJO BIOPLINA
Robert Travnikar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega predstavitev Bioplinarne Šijanec in osnovno analizo varnosti pri proizvodnji bioplina. Kjub strogim varnostnim ukrepom in zanesljivim varnostnim sistemom je poudarek namenjen potencialnim možnostim za nastanek nevarnih dogodkov. Ob proučevanju proizvodnje bioplina smo ugotavljali možne nevarne lokacije in situacije. V diplomskem delu prikazujemo študijo simulacij potencialnih nesreč pri proizvodnji bioplina. S programom ALOHA smo simulirali pet možnih scenarijev pri določenih pogojih. Rezultati kažejo, da največja nevarnost preti objektom in zaposlenim v bioplinarni zaradi eksplozije metana. Ljudje, ki živijo v okolici, niso življensko ogroženi, možne bi bile le prehodne zdravstvene težave.
Ključne besede: Bioplinarna, varnost, bioplin
Objavljeno: 03.10.2013; Ogledov: 1162; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

80.
Odstranjevanje adsorbljivih organskih halogenov z ultrafiltracijo z micelarnim učinkom iz industrijske odpadne vode
Aleksandra Vinder, 2013, doktorska disertacija

Opis: Neočiščene odpadne vode so pretežni razlog onesnaženja tako površinskih kot podtalnih virov pitnih vod zaradi slabe biološke razgradljivosti, kopičenja v organizmih in sedimentih ter strupenosti za ljudi in okolje. Pri tem zavzemajo pomembno mesto detergenti in tista organska onesnažila, ki s klorom tvorijo adsorbljive organske halogene (AOX). Namen doktorske disertacije je odstranjevanje AOX iz industrijske odpadne vode, ki vsebuje tudi tenzide. Uporabili smo postopek koagulacije kot klasičen fizikalno kemijski postopek za odstranjevanje onesnažil iz odpadnih vod in ultrafiltracijo z micelarnim učinkom (MeUF) kot način čiščenja vod v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Tenzidi imajo namreč sposobnost tvorjenja večjih skupkov (micel) pri dovolj visokih koncentracijah, v katere se solubilizirajo organske molekule, kot so AOX, in se tako zadržijo na ultrafiltracijski membrani. Takšen način čiščenja industrijske odpadne vode je bolj učinkovit v primerjavi z drugimi separacijskimi procesi, ker je mogoče hkrati s tenzidi odstraniti tudi veliko količino organskih in anorganskih nečistoč, ne da bi bilo pri tem potrebno dodajati posebne kemikalije. Koagulacija je bila izvedena na realnih odpadnih vodah z različnimi kombinacijami kovinskih koagulantov in industrijskega flokulanta. Rezultati so pokazali, da je s to metodo mogoče očistiti odpadno vodo do določene stopnje. Tak postopek je ob uporabi klasičnih kovinskih koagulantov cenovno sorazmerno ugoden. Problem pa se pojavi zaradi problematike odlaganja oziroma možnosti uporabe velikih količin oborine, ki se tvori med procesom. V postopku ultrafiltracije je bila raziskava izvedena na modelnih in na realnih vodah, ki so vsebovale določene koncentracije tenzidov, soli, AOX in drugih organskih onesnažil, izraženih kot vrednost KPK. Določili smo korelacije med njimi in postavili matematični model, ki to zvezo zadovoljivo opisuje. Za preučevanje zvez med omenjenimi merjenimi parametri smo uporabili regresijsko analizo, s katero smo ugotavljali vpliv koncentracij anionskih tenzidov, neionskih tenzidov in elektrolitov na odstranjevanje AOX. Za vsako od komponent smo generirali zvezo, ki prikazuje odstranjevanje AOX kot linearno funkcijo koncentracije posamezne komponente. Validacijo enačb smo izvedli z analizo variance. Nazadnje smo generirali linearni model, ki vključuje koncentracije vseh treh komponent, z zaporednim dodajanjem ustreznih koncentracij v model. Rezultati so pokazali, da kaže MeUF velik potencial pri odstranjevanju tenzidov, posebno pa organskih onesnažil kot je AOX. Potrdili smo tezo, da je učinkovitost odstranjevanja AOX na membrani posledica solubilizacije le-teh v notranjost tenzidnih micel in je zato tvorba micel anionskih tenzidov bistvena za učinkovito odstranitev AOX. Z regresijsko analizo smo potrdili, da je nastajanje micel anionskih tenzidov odvisno od več dejavnikov. V linearnih modelih, ki smo jih izdelali za nizke in visoke koncentracije anionskih tenzidov, smo se omejili na dva dejavnika: prisotnost neionskih tenzidov in specifična prevodnost. Oba znižujeta kritično micelno koncentracijo (CMC) anionskih tenzidov, zato je njun vpliv opazen šele takrat, ko se koncentracija anionskih tenzidov približuje svoji vrednosti CMC, torej v modelu z visokimi koncentracijami tenzidov. Prav v tem pa se tudi oba modela med seboj razlikujeta. Zato je potrebno izdelati ločene modele, ki omogočajo napoved, do kolikšne mere je mogoče očistiti določeno odpadno vodo, saj so začetne koncentracije anionskih tenzidov v odpadni vodi najvplivnejše.
Ključne besede: tenzidi, ultrafiltracija z micelarnim učinkom, adsorbljivi organski halogeni, flokulacija/koagulacija, učinkovitost odstranjevanja, regresijska analiza
Objavljeno: 03.01.2014; Ogledov: 2511; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici