| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 113
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
MATEMATIČNI MODELI ZA DOLOČITEV VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV NA FIZIKALNO-KEMIJSKE LASTNOSTI SEČNINSKO-FORMALDEHIDNIH SMOL
Simona Duh, 2011, diplomsko delo

Opis: V razvojnem laboratoriju podjetja Nafta Petrochem d.o.o. iz Lendave smo pripravljali sečninsko-formaldehidne smole. V laboratoriju smo po standardnih metodah izvedli tudi vse potrebne analize. Določili smo najpomembnejše parametre in njihove vrednosti, ki bi zagotavljali nespremenjeno kvaliteto smole glede na pretečeni čas po sintezi smole in pri različnih dodatkih sečnine. Med raziskavami smo opazovali čas kondenzacije in ugotovili, da dodatki sečnine vplivajo na hitrost reakcije kondenzacije med sečnino in formaldehidom. Če več sečnine sodeluje v kondenzaciji, moramo povišati pH vrednosti reakcijske mešanice in znižati temperaturo kondenzacije, da dosežemo enake čase kondenzacije. Ugotovili smo, da ne glede na način sinteze (mišljeni so različni premiki dodatkov sečnine iz enega dodatka v drugega), trajanja časa reakcije kondenzacije in končne viskoznosti ima stabilizirana smola po enem tednu in ob različnih premikih med tremi dodatki sečnine, takšne vrednosti, ki so znotraj napake metode. Določili smo tudi matematične modele z linearno in nelinearno regresijo za določitev vpliva procesnih parametrov na fizikalno-kemijske lastnosti sečninsko-formaldehidnih smol, ki se zelo ujemajo z realnimi meritvami (saj je determinacijski koeficient, R2, blizu vrednosti 1).
Ključne besede: sečninsko-formaldehidne smole, določanje parametrov, matematični model
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 2152; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

53.
MATEMATIČNI MODEL VISKOZNOSTI V KOZMETIČNI INDUSTRIJI
Andreja Gorjanc, 2011, diplomsko delo

Opis: V podjetju Henkel Slovenija d.o.o., kjer je kakovost proizvodov na prvem mestu, se v laboratoriju kontrole kakovosti vršijo analize vseh proizvodov z različnimi merilnimi tehnikami. V laboratoriju smo po standardnih metodah opravili analize viskoznosti polizdelkov in izdelkov za šampone in tekoča mila. Razdelili smo jih glede na izgled in glede na območje viskoznosti. Šampone smo razdelili v tri skupine in sicer na prozorne srednje viskozne šampone, na neprozorne srednje in višje viskozne šampone. Tudi mila smo razdelili v tri skupine in sicer na prozorna nižje in srednje viskozna tekoča mila in na neprozorna višje viskozna tekoča mila. Viskoznost smo merili na viskozimetrih Brookfield (model DV-I) in Haake (model VT550). Slednjega so v koncernu začeli uporabljati zaradi poenotenja, ampak obsežna in natančna primerjalna študija viskoznosti med obema aparatoma v podjetju Henkel Slovenija d.o.o. še ni bila izvedena. Princip delovanja med aparatoma se razlikuje, vendar se pri obeh aparatih meritve viskoznosti izvajajo pri isti temperaturi, (20 °C), kar je bistvenega pomena. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov smo preučili in ugotovili, da bi z uporabo matematičnega modela z regresijo ob znani viskoznosti polizdelka lahko v naprej izračunali približno viskoznost izdelka, s čimer bi prihranili čas, stroške in amortizacijo aparatov. Na podlagi meritev viskoznosti smo dobili matematične modele z regresijo za vse tipe šamponov in mil.
Ključne besede: merilne tehnike, matematični model, viskoznost, viskozimeter Brookfield, model DV-I, viskozimeter Haake VT550
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 2740; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)

54.
Vpliv CO 2 na izkoristke sinteze metanola
Aleš Štumpf, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo naredili raziskavo procesa proizvodnje metanola z uvajanjem CO2 v proces. Raziskava je bila narejena za družbo Nafta Petrochem d. o. o. Proces proizvodnje smo simulirali s procesnim simulatorjem ASPEN PLUS. Na proizvodnjo metanola smo vplivali z zmanjševanjem vtoka zemeljskega plina ter z dodajanjem CO2 v proces. Določili smo tudi matematični model z linearno regresijo, vpliv zemeljskega plina na proizvodnjo metanola in vpliv dodatnega vtoka CO2 na dodatno proizvodnjo metanola. Vse modele smo vključili v optimizacijski model GAMS. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov smo preučili in ugotovili, katero razmerje med vtokom zemeljskega plina ter dodanim CO2 v proces je najoptimalnejše za proizvodnjo metanola.
Ključne besede: proizvodnja metanola, dodatni vtok CO2, optimizacija, simulacija, ASPEN PLUS, GAMS model
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 2032; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

55.
ELEKTROKOAGULACIJA OLJNO-VODNIH EMULZIJ
Danijel Radaković, 2012, diplomsko delo

Opis: Elektrokoagulacija je metoda čiščenja odpadnih voda, ki za to uporablja elektrokemično celico. V preteklosti so že potekale raziskave za morebitno uporabo te metode za čiščenje odpadnih voda, vendar so jo konvencionalne metode izpodrinile. V zadnjih desetletjih, ko poteka intenzivno iskanje alternativnih metod čiščenja odpadnih voda, pa ponovno narašča število raziskav, povezanih z uporabo elektrokoagulacije, saj se kaže kot enostavna in cenovno dostopna metoda za čiščenje odpadnih vod. Namen diplomske naloge je bil preveriti učinkovitost elektrokoagulacije pri čiščenju oljno-vodnih emulzij ter določiti optimalne pogoje za njen potek. Ugotovili smo, da začetna pH vrednost emulzije, razdalja med elektrodama in uporabljen električni tok odločilno vplivajo na učinkovitost elektrokoagulacije. Velik vpliv ima tudi kemijska čistost elektrod. Vrednost KPK industrijskih emulzij se je pri optimalnih pogojih znižal od 57 % do 69 % Elektrokoagulacija je tako učinkovita pri čiščenju oljno-vodnih emulzij, vendar pa je potrebna njihova predobdelava.
Ključne besede: elektrokoagulacija, oljno-vodna emulzija, KPK
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2186; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

56.
NOV PRISTOP K VALIDACIJI PROCESOV
Tanja Držečnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V farmacevtski industriji obstajajo stroge regulatorne zahteve glede kakovosti izdelkov, ki jih podjetja izdelujejo za paciente. Eden od načinov dokazovanja, da je izdelek ustrezne kakovosti, je procesna validacija. Procesna validacija je dokument, ki dokazuje, da je določen proces sposoben dosledno proizvajati produkte zahtevane kakovosti. Do nedavnega so procesne validacije zajemale eno stopnjo dela – izdelek je bilo po razvojni fazi potrebno preizkusiti s tremi validacijskim serijami in ovrednotiti rezultate. Ustrezni rezultati so zagotavljali izdelek zahtevane kakovosti. Januarja 2011 je Agencija za hrano in zdravila iz ZDA (FDA) objavila dokument, ki vpeljuje nov pristop k procesnim validacijam. Od dosedanjega se razlikuje predvsem v učinkovitejšem nadzoru izdelka skozi njegov celoten življenjski cikel. V diplomski nalogi smo uvedli nov pristop k procesnim validacijam na izdelku filmsko obloženih tablet z aktivnima učinkovinama amoksicilinom in klavulansko kislino. Izdelek je v zreli fazi razvoja, vendar smo ga morali zaradi uvedbe novega pristopa in optimizacije procesa znova validirati. V sklopu novega pristopa smo načrtovali proces, izvedli procesno kvalifikacijo in izdelali plan kontrole, ki bo zagotavljal izdelek ustrezne kakovosti ves čas njegovega življenjskega cikla. Pri tem smo natančneje določili in opredelili procesne parametre in atribute kakovosti, ki smo jih med izdelavo validacijskih serij tudi testirali. Rezultati so pokazali, da je naš proces stabilen, izdelek ustrezne kakovosti in da so optimizacije procesa pri nekaterih parametrih še vedno mogoče.
Ključne besede: procesna validacija, življenjski cikel, tabletiranje, kritični procesni parametri, kritični atributi kakovosti, sposobnost procesa
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1443; Prenosov: 106
URL Povezava na celotno besedilo

57.
VPLIV POLIELEKTROLITOV NA VSEBNOST SUHE SNOVI V ODPADNEM AKTIVNEM BLATU
Nika Zrilić, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko s področja čiščenja odpadnih voda, pri katerih uporabljamo konvencionalni postopek čiščenja z aktivnim blatom. Zajema opis odpadne vode, virov in njenih lastnosti ter predstavlja postopek čiščenja z aktivnim blatom, proces flokulacije in uporabo različnih polielektrolitov pri procesu dehidracije blata. V preliminarnih poskusih, ki smo jih izvedli na ČN Ptuj, smo s spreminjanjem pretoka na centrifugi preverili, kako omenjena sprememba vpliva na vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu. Izvedli smo tudi primerjavo med JAR-testom in ročnim mešanjem pri doziranju polielektrolitov. Namen magistrske naloge je bil preveriti vpliv dodatka različnih polielektrolitov, s katerimi smo želeli zvišati vsebnost suhe snovi v odpadnem blatu. ČN Ptuj uporablja polielektrolit Acefloc 80902+. S preverjanjem učinkovitih polielektrolitov smo preverili, ali lahko povečamo vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu z uporabo različnih polielektrolitov. Pri tem smo uporabili različne polielektrolite, ki smo jih dobili s strani različnih proizvajalcev. Preizkusili smo tekoče in prašnate polielektrolite, ki smo jih dozirali odpadnemu aktivnemu blatu v različnih količinah. Določili smo optimalne koncentracije polielektrolitov, ki bi bili primerni za dosego čim večjega deleža suhe snovi v dehidriranem blatu. Po filtraciji blata (supernatanta) smo določili naslednje parametre: TOC, pH, prevodnost, alkaliteto in motnost. Na podlagi analiz smo ugotovili, kateri izmed polielektrolitov daje najbolj zadovoljive rezultate. Za najučinkovitejše polielektrolite smo naredili ekonomsko analizo in predlagali, kateri polielektrolit bi bilo smiselno uvesti na ČN Ptuj.
Ključne besede: odpadna voda, čiščenje odpadnih voda, aktivno blato, flokulacija, polielektrolit
Objavljeno: 04.03.2015; Ogledov: 1155; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

58.
PRIPRAVA ODPADNE VODE ZA PONOVNO UPORABO V TEHNOLOŠKEM PROCESU
Aleš Lorber, 2016, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je, da odpadne vode iz treh različnih proizvodnih procesov očistimo in ponovno uporabimo v proizvodnji. Merilo čistosti so predstavljali okoljevarstveni standardi o dovoljenih emisijah snovi v površinske vode, ki jih predpisuje država. Količinsko največ odpadne vode priteče iz proizvodne linije pranja glinice (GKT-VLS), s povečano koncentracijo trdnih delcev, natrija, aluminija, nitratnega dušika in kloridnih elementov. Druga vrsta odpadne vode je iz proizvodne linije boehmita, s povečano koncentracijo trdnih delcev, natrija, aluminija in nitratnega dušika. Tretja vrsta odpadne vode prihaja iz kotlarne, kjer se proizvaja visokotlačna para. Kotlarna posledično proizvaja kisle in bazične odpadne vode zaradi regeneracije ionskih smol, ki se uporabljajo za kemijsko pripravo vode za kotle. Vse tri vrste vod smo zmešali v realnem razmerju. Najprej smo vode nevtralizirali z uporabo 35 % HCl. Nato je sledila filtracija z naplavno plastjo perlita, s katero smo znižali vrednost suspendiranih snovi s 320 mg/l na samo 9 mg/l. S filtracijo še vedno nismo uspeli razrešiti težave s previsokimi vrednostmi aluminija, natrija in kloridov, ki so presegali okoljevarstvene standarde. Zato smo izvedli laboratorijske poskuse z uporabo modulov za reverzno osmozo. Vsebnosti onesnažil smo uspeli znižati pod mejne vrednosti. Vsebnost aluminija smo znižali pod mejno vrednost aluminija 3 mg/l, vsebnost natrija smo zmanjšali na 145 mg/l in kloridov na 193 mg/l.
Ključne besede: reverzna osmoza, nevtralizacija, filtracija, ICP analiza, industrijska odpadna voda
Objavljeno: 05.01.2017; Ogledov: 901; Prenosov: 0

59.
IZBOLJŠANJE PRIPRAVE TEHNOLOŠKE VODE ZA PODJETJE JUB
Maša Iršič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil poiskati nove možnosti za pripravo tehnološke vode v podjetju JUB. Obstoječi postopek priprave vode obsega kemijsko mehčanje in dezinfekcijo z UV- žarnico. Pri delu smo se osredotočili na znižanje dodatka sredstva za mehčanje vode ter uporabo ionske izmenjave in reverzne osmoze. Preučevali smo učinkovitost dveh ionskih smol, ki bi bili primerni predvsem za znižanje trdote vode (Lewatit TP 207 in Lewatit S 1468), ter membrano iz polietersulfona. V nadaljevanju smo z mehčano vodo pripravili izbrane izdelke podjetja in jih ocenili glede na učinkovitost dispergiranja polnil v vodnih raztopinah. Ocenili smo stroške alternativnih postopkov priprave vode. Ugotovili smo, da bi bila za pripravo tehnološke vode glede na rezultate najbolj primerna kombinacija kemičnega mehčanja z znižanim dodatkom sredstva za mehčanje vode in ionske izmenjave.
Ključne besede: Mehčanje vode, trdota vode, ionska izmenjava, reverzna osmoza, dezinfekcija z UV- žarki.
Objavljeno: 18.09.2013; Ogledov: 1863; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

60.
Optimizacija nabora investicijskih projektov z uporabo matematičnega programiranja
Tina Melisa Šimič, 2019, magistrsko delo

Opis: Izbor optimalnih investicijskih projektov za vsako podjetje predstavlja pomemben dejavnik, ki bistveno pripomore k poslovni uspešnosti in doseganju organizacijskih ciljev podjetja. V okviru magistrske naloge smo z uporabo orodij matematičnega programiranja želeli poiskati optimalen nabor projektov, ki so z vidika ekonomskih kriterijev sprejemljivi za vodstvo sodelujočega podjetja, ki razpolaga z omejenimi investicijskimi sredstvi. Predlagani projekti predstavljajo možnosti proizvodnje novih proizvodov, le-ti pa se razlikujejo v vrednosti zahtevane investicije in lokaciji, kjer bi proizvodnja potekala. Z namenom, da podjetju olajšamo izbor najboljših projektov, smo v programu General Algebraic Modeling System (GAMS) razvili več optimizacijskih modelov in jih rešili z uporabo mešanega-celoštevilskega linearnega programiranja (MILP), mešanega celoštevilskega-nelinearnega programiranja (MINLP), mešanega-celoštevilskega ciljnega programiranja (MIGP) in stohastičnega programiranja. Kot glavni ekonomski kriterij, ki smo ga maksimirali, smo v namenskih funkcijah MILP modelov in MINLP modela uporabili neto sedanjo vrednost (NSV). Pri večkriterijskih ciljnih modelih pa smo ekonomskim kriterijem (celotni dobiček, celotni letni stroški,…) dodali tudi ostale kriterije, ki jih ekonomsko ne moremo ovrednotiti, npr. tveganje glede kontrole kakovosti, dodatno zaposlovanje ipd. Glavni pogoj v vseh modelih predstavlja investicijski proračun, ki ga izbrani projekti ne smejo preseči. Iz rezultatov optimizacije smo pri enokriterijski optimizaciji (MILP modeli, MINLP model in stohastični model) ugotovili, da bi bila za podjetje optimalna možnost lastna proizvodnja z začetno investicijo v novo opremo kot tudi proizvodnja na lokaciji partnerskega podjetja, kjer investicija ni zahtevana. Medtem ko so rezultati večkriterijske optimizacije pokazali, da bi bila edina optimalna izbira proizvodnja na lokaciji partnerskega podjetja.
Ključne besede: investicijski projekti, ekonomski kriterij, mešano-celoštevilsko linearno programiranje, mešano-celoštevilsko ciljno programiranje, stohastično programiranje
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici