| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 113
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
91.
Optimizacija šaržnih vodnih mrež z različnimi namenskimi funkcijami
Terezija Vodišek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv sprememb namenske funkcije na procesno shemo šaržnega vodnega omrežja, porabo sveže vode in skupne stroške. Uporabili smo tri modele. Osnovno šaržno vodno mrežo, šaržno vodno mrežo razširjeno s semi-kontinuirnim tokom in šaržno vodno mrežo razširjeno s semi-kontinuirnim tokom in šaržno čistilno napravo. Za modeliranje in reševanje modelov smo uporabili matematično programiranje v programu GAMS. Model vodne mreže je zapisan kot mešano celoštevilski nelinearni problem (MINLP). Za namensko funkcijo smo uporabili tri ekonomske kriterije: skupne letne stroške, neto sedanjo vrednost in dobo vračanja. Pri osnovni šaržni vodni mreži smo spreminjanjali ANF. Pri podalšanju obrestovalnega obdobja smo dobili manjšo porabo sveže vode in nižje skupne stroške. Pri šaržni vodni mreži razširjeni s semi-kontinuirnim tokom spremembe s katerimi smo vplivali nanjo niso dale boljšega rezultata. Spremembe pri rezultatu so se pokazale, ko smo spremenili namensko funkcijo z minimiranja skupnih stroškov v dobo vračanja. Tudi pri šaržni vodni mreži razširjeni s semi-kontinuirnim tokom in lokalno čistilno napravo različne spremembe niso imele vpliva na sam rezultat. Spremembe, s katerimi smo vplivali na model, so bile: upoštevanje ali neupoštevanje investicije ocevja ali rezervoarja in upoštevanje cene čiščenja vode. Model pa je dal drugačne rezultate pri uporabi različnih namenskih funkcij. Na podlagi diplomskega dela sklepamo, da je ekonomski kriterij, ki je najbolj ustrezen za optimiranje, NSV, saj je v vseh modelih dal optimalne rezultate. Primerjali smo tudi posamezne modele med seboj in ugotovili, da je nadgradnja s semi-kontinuirnim tokom in šaržno čistilno napravo ekonomsko upravičena.
Ključne besede: MINLP optimizacija, šaržna vodna mreža, skupni stroški, neto sedanja vrednost, doba vračanja
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 381; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

92.
Odstranjevanje organskih snovi iz industrijske odpadne vode z vakuumskim uparjalnikom
Barbara Berglez, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je odstranjevanje organskih snovi iz industrijske odpadne vode z vakuumskim uparjalnikom. Proučevali smo postopek uparjanja pri različnih tlakih in temperaturah. Določili smo vrednosti pH, KPK (kemijske potrebe po kisiku), vsebnost tenzidov (anionskih), obarvanosti in motnosti. Uparjali smo pet različnih vzorcev industrijske odpadne vode pri različnih temperaturah in tlaku. Najboljši učinek odstranjevanja anionskih tenzidov smo izračunali za vzorec 2.3, ki smo ga uparjali pri T = 35°C in pri p = 4 kPa, in je znašal 99,9 %. Pri vzorcu 2.3 so bile tudi vrednosti KPK, pH, obarvanost in motnost v skladu z zakonodajo. Vrednost KPK se je znižala za 95,6 %. Ugotovili smo, da je odpadna voda po uparjanju primerna za izpust v kanalizacijo.
Ključne besede: odpadna voda, vakuumsko uparjanje, anionski tenzidi, KPK
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 778; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

93.
Študija adsorpcije amonijevih ionov na zeolite
Veronika Furlan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo adsorpcije amonijevih ionov iz modelnih raztopin in vzorcev pitne vode iz Mariborskega vodovoda na tri različne adsorbente: zeolit klinoptilolit z granulami velikosti od 1 mm do 2 mm, zeolit klinoptilolit velikosti granul od 2 mm do 4 mm iz regije Krapina na Hrvaškem in zeleni pesek. Da bi ugotovili učinkovitost preučevanih adsorbentov, smo spreminjali njihovo maso od 0,25 g do 1 g, vpliv motečih ionov v vzorcih pitne vode na adsorpcijo amonijevih ionov pa preverjali s spreminjanjem začetne koncentracije amonijevih ionov pri 25 °C. Optimalna vrednost pH za adsorpcijo amonijevih ionov na preučevane adsorbente je 8, kar smo dosegli brez dodatka kisline ali baze. Preučili smo tudi zmožnost regeneracije najučinkovitejšega adsorbenta. Ugotovili smo, da se adsorpcija amonijevih ionov na zeolit klinoptilolit z večanjem velikosti granul znižuje. Rezultati eksperimentalnega dela kažejo, da ima prisotnost drugih ionov v vzorcih pitne vode največji vpliv na učinkovitost ionske izmenjave pri zelenem pesku, v manjši meri pa vpliva na adsorpcijo amonijevih ionov na naravni zeolit klinoptilolit. Iz rezultatov je razvidno, da ima z NaCl regenerirani zeolit klinoptilolit (1 mm – 2 mm) višjo izmenjevalno kapaciteto kot pred regeneracijo. Po drugi regeneraciji smo v 120 minutah z 1 g klinoptilolita (1 mm – 2 mm) odstranili 100 % amonijevih ionov. Ravnotežne eksperimentalne podatke za zeleni pesek smo analizirali z uporabo Freundlichove in Langmuirjeve linearne adsorpcijske izoterme in ugotovili, da se bolje prilegajo Langmuirjevi izotermi. Dobljeni rezultati potrjujejo, da vsi trije preučevani adsorbenti predstavljajo potencialno alternativo za odstranjevanje amonijevih ionov v nizkih koncentracijah iz pitne vode.
Ključne besede: adsorpcija, adsorpcijske izoterme, ionska izmenjava, amonijevi ioni, naravni zeoliti, zeleni pesek, čiščenje vode
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 723; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

94.
UPORABA ADSORPCIJE ZA ODSTRANJEVANJE HLAPNIH ORGANSKIH SPOJIN IZ ODPADNIH PLINOV
Grega Ravljen, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili proces adsorpcije hlapnih organskih snovi na porozni strukturi aktivnega oglja v pilotni napravi. Pregledali smo vrste organskih snovi, ki se pojavljajo v industrijskih odpadnih plinih. Eksperimentalni del magistrske naloge smo izvedli v podjetju ESOTECH d.d., kjer smo uporabili obstoječo pilotno napravo za odstranjevanje emisij hlapnih organskih spojin. Pilotno napravo smo pred testiranji nadgradili in s tem omogočili nadzorovan proces adsorpcije. Z analizo podjetij, ki so v skladu s t. i. IPPC direktivo zavezana k omejevanju emisij hlapnih organskih spojin v okolje, smo pridobili podatke o vrstah hlapnih organskih spojin, ki jih uporabljajo pri svojih procesih. Štiri izbrane vrste hlapnih organskih spojin smo opredelili kot tekoče adsorbate: aceton, etanol, etilacetat in metanol. Za plinaste adsorbate smo izbrali eten in propan. Proces adsorpcije smo izvajali na aktivnem oglju tipa Supersorbon K 40 pri volumskem pretoku skupnih zajetih plinov 20 m3/h. Z variacijo volumskega pretoka smo izvedli še adsorpcijo acetona in propana pri 120 m3/h in 220 m3/h. Kot rezultat smo podali diagrame nasičenja za vsak posamezen adsorbat, iz katerih je razviden čas preboja do mejnih vrednosti. Iz pridobljenih podatkov smo izračunali maso in delež posameznega adsorbata, ki se adsorbira na aktivno oglje. Iz rezultatov je bilo ugotovljeno, da ima aktivno oglje različno adsorpcijsko afiniteto do izbranih adsorbatov. Spoznali smo, da polarnost, velikost molekule in funkcionalne skupine v molekuli adsorbata vplivajo na delež vezanega adsorbata. Izmed izbranih vrst adsorbatov se je etilacetat v največji meri sposoben adsorbirati na izbran tip aktivnega oglja, najmanj pa eten.
Ključne besede: adsorpcija, aktivno oglje, adsorbat, hlapne organske spojine (HOS), odpadni plini
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 958; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

95.
UPORABA METODE DREVO ODPOVEDI V KEMIJSKIH PROCESIH
Alenka Zadravec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali uporabo metode drevo odpovedi v kemijskih procesih. Metoda predstavlja zaporedje vzrokov in neželenih dogodkov, ki lahko privedejo do nesreč. Z uporabo te metode smo identificirali nevarnosti nekontroliranih dogodkov, kot so napake strojne opreme, slabo vzdrževanje opreme, nezadostna usposobljenost delavcev, napake v proizvodnem postopku in nevarnost za ljudi. Poiskali smo prosto dostopne programe, s katerimi smo prikazali uporabo metode na študijskih primerih. Prav tako smo pregledali različne vire in načine za podajanje frekvenc in verjetnosti odpovedi za različne procesne naprave in sisteme. V diplomskem delu je prikazan postopek, iz katerega so razvidne vse faze izgradnje drevesa odpovedi, pridobivanje vhodnih podatkov in izračunavanje drevesa z interpretacijo rezultatov. Za preračune dreves odpovedi smo v diplomskem delu uporabili prostodostopen računalniški program PTC Windchill FTA. Prikazani so izračuni drevesa odpovedi za izpust amoniaka iz absorpcijskega hladilnega sistema, eksplozijo tlačne posode in eksplozijo hlapov vrele tekočine. S tem smo dobili kvalitativen vpogled v vzroke in scenarije za njihovo napredovanje, ki pripeljejo do teh dogodkov, ter kvantitativno oceno pogostosti oz. verjetnosti.
Ključne besede: drevo odpovedi, človeške napake, minimalni presek množic, pogostost, verjetnost
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 597; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

96.
Ocena možnosti onesnaženja tal in podzemne vode na območju naprave s kemično nekovinsko proizvodnjo
Tadeja Volaušek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo ocene tveganja za onesnaženje tal in podzemne vode v kemični nekovinski industriji. Krovno vodilo naloge je direktiva 2010/75/EU, ki govori o industrijskih emisijah ter preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali je podjetje zavezanec za pripravo izhodiščnega poročila. Magistrsko delo prikazuje postopek, kako priti do sklepne ugotovitve. Praktični del naloge v začetku podaja seznam vseh nevarnih snovi v napravi. Dodatne informacije o kemikalijah so črpane z varnostnih listov. V drugem koraku je naveden ožji seznam zadevnih nevarnih snovi v skladu z uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega. Za omenjene snovi so zbrane informacije o letni prisotnosti, ki so primerjane z dovoljenimi pragovi. Sledi opis možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode za vsako zadevno nevarno snov in določitev kritičnih situacij, ki bi povzročile onesnaženje večjega obsega. Ocena tveganja je v večji meri kvalitativna, saj smo na ta način ocenjevali verjetnost, posledice pa smo vrednotili kvantitativno s programom Breeze. Rezultati konkretnega primera kažejo, da so pragovi za prisotnost zadevnih nevarnih snovi izjemno nizki, podjetje jih v vseh razredih znatno prekoračuje; količinski prag za npr. prvi najnevarnejši razred je 100 kg/a, podjetje pa je v letu 2015 razpolagalo s kar 3 276 396,78 kg teh snovi. To pomeni, da je podjetje za dani obrat dolžno pripraviti razširjeno poročilo.
Ključne besede: okoljevarstvo, nevarne snovi, tveganje, onesnaževanje, skladiščenje
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 1199; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

97.
Merila za izbiro scenarijev nesreč za državno oceno tveganja
Marko Šket, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preveriti, ali ima Slovenija predpisane scenarije za nacionalno oceno tveganja, jih primerjati z drugimi državami članicami in na osnovi tega oceniti, v kakšnem položaju je naša država na tem področju. Največji poudarek je namenjen scenarijem nesreč, ki so povezane z nevarnimi snovmi, čeprav so v nacionalne ocene tveganja vključene tudi druge nesreče, npr. ekstremni vremenski pojavi, poplave, plazovi, gozdni požari, potresi, jedrske nesreče, večje nesreče v prometu ipd. V delu smo raziskali, kateri scenariji nesreč z nevarnimi snovmi so uporabljeni za izdelavo državnih ocen tveganja in kako je ocenjeno tveganje za tovrstne nesreče. Analizirali smo pristope, ki jih uporabljajo v nekaterih evropskih državah in ugotavljali, kakšno je stanje v Sloveniji. Ugotovili smo, da Slovenija v državni oceni tveganja obravnava tri scenarije: izpust goriva, utekočinjenega naftnega plina in zelo strupene snovi. Z uporabo metode RRA smo izvedli hitro oceno verjetnosti teh scenarijev in ovrednotili še nedavna požara nevarnih snovi v Sloveniji. Na podlagi raziskanih metod in opravljenih analiz za Slovenijo in druge evropske države smo predlagali poenostavljeno metodologijo za preliminarni izbor ustreznih scenarijev za državno oceno tveganja. Rezultati kažejo, da je nabor scenarijev nesreč z nevarnimi snovmi v slovenski državni oceni tveganja ustrezen.
Ključne besede: scenariji nesreč, državna ocena tveganja, nevarne snovi, ocena tveganja
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 314; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

98.
VARNO DELO S KEMIKALIJAMI IN PRIPRAVA NAVODIL ZA VARNO DELO V KEMIJSKEM LABORATORIJU
Ernest Šimon, 2016, diplomsko delo

Opis: Ob neustreznem nadzoru nevarnih kemikalij lahko le-te ogrožajo človeško telo in okolje. Leta 2006 je bil sprejet dogovor držav članic Evropske unije o novi zakonodaji na področju kemikalij, t. i. uredba REACH (angl. Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals). Uredba zahteva izboljšanje znanja o kemikalijah pri proizvajalcu in posredovanje novih informacij uporabnikom. Popis razvrstitev in označitev je podatkovna zbirka z osnovnimi informacijami o razvrstitvi in označevanju prijavljenih in registriranih snovi, ki so bile prejete od proizvajalcev in uvoznikov. Določa in vzdržuje jo Evropska agencija za kemikalije, ECHA. Uredba CLP je tesno povezana z uredbo REACH. Cilj diplomskega dela je raziskati zahteve zakonodaje glede varnega dela s kemikalijami v laboratoriju na splošno ter na določenih primerih izvedbe laboratorijskih vaj za študente. Na primeru načrtovanja dveh laboratorijskih vaj iz kemije oziroma okoljske analitike je predstavljen celovit pristop za varno delo s kemikalijami. Prav tako je posebej poudarjena pomembnost uporabe varovalne opreme in pravilne hrambe oz. skladiščenja kemikalij. Uporabljene so metode pregleda literature, popisa nevarnih kemikalij za primer izvedbe laboratorijskih vaj ter upoštevanja varnostnih pravil in usposabljanj študentov. Preučili smo metode za ocenjevanje varnosti pri delu s kemikalijami. Izdelali smo primere navodil za varno delo s kemikalijami z nevarnimi lastnostmi, ki so bile uporabljene pri vajah. Primer navodil smo ustvarili z uporabo baze podatkov kemikalij za izdelavo mednarodnih kartic kemijske varnosti, ICSC (ang. International Chemical Safety Cards), drugi primer pa s pomočjo računalniške aplikacije KemŠol.
Ključne besede: varno delo, kemikalije, označevanje, kemijski laboratorij, nevarnost, navodila za varno delo
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 871; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

99.
Verižni učinek za požar in eksplozijo pri skladiščenju naftnih derivatov
Amanda Ferlež, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko verižnega učinka v skladiščih naftnih derivatov. Izraz verižni učinek opisuje nezgode, pri katerih primarni dogodek povzroči enega ali več sekundarnih dogodkov, katerih posledice so enako hude ali hujše kot posledice primarnega dogodka. Zakonodaja predvideva, da podjetja, ki ravnajo z večjimi količinami nevarnih snovi, ocenijo možnost za nastanek verižnega učinka, vendar ne predpisuje postopkov in metod za izvedbo takšne ocene. Zato smo v diplomskem delu izdelali metodologijo za preliminarno oceno, ali je verižni učinek pri danih pogojih možen. Metodologija temelji na metodi preliminarne analize nevarnosti, ki uporablja vnaprej določene mejne vrednosti učinkov, pod katerimi tarčni objekti ne bi bili poškodovani oz. ne bi prišlo do verižnega učinka. Vključuje definiranje primarnega scenarija, analizo tega scenarija za napoved razdalj do mejnih vrednosti in primerjavo izračunanih razdalj z dejansko oddaljenostjo tarčnih objektov. Uporabo metodologije smo prikazali na primeru iztekanja goriva iz večjega rezervoarja naftnih derivatov. Rezultati kažejo, da je nastanek verižnega učinka možen pri večini izidov, ki jih napove računalniški program, to so požar luže ali curka goriva in eksplozija hlapov, saj izračunane razdalje do mejnih vrednosti večinoma presegajo oddaljenost bližnjih rezervoarjev. Če bi bila razdalja med večjimi rezervoarji nekoliko večja, npr. za 10 m, bi se število napovedanih izidov z verižnimi učinki znatno zmanjšalo.
Ključne besede: verižni učinek, analiza, skladišče, naftni derivati
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 593; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

100.
Študije možnosti tehnologij za zajemanje CO2
Timi Kokol, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študije možnosti tehnologij za zajemanje CO2, njegovo skladiščenje in možno uporabo oz. predelavo z upoštevanjem ekonomskih, obratovalnih in okoljskih vidikov. Z uporabo ekonomskih kriterijev, ki upoštevajo časovno vrednost denarja, smo dobili realnejše ocene za sprejemanje odločitev o upravičenosti tehnologij za zajemanje, skladiščenje ter uporabo CO2 pri različnih višinah davka na CO2. V literaturi smo zasledili, da je smiselno preučiti modelne primere proizvodnje alkenov v državah, ki imajo veliko proizvodnjo in porabo premoga, velik uvoz nafte, visoko povpraševanje po alkenih in visoko stopnjo onesnaževanja z emisijami CO2. V diplomskem delu smo obravnavali modelne primere, ki vključujejo primerjavo proizvodnje alkenov iz premoga in nafte, iz premoga s tehnologijo zajemanja in skladiščenja CO2 ter iz premoga ob souporabi zemeljskega ali koksnega plina, ki sta primera uporabe tehnologij zajemanja in uporabe CO2. Rezultati neto sedanje vrednosti, ki vključujejo okoljski kriterij izpusta CO2 na tono proizvedenih alkenov kapacitete od 0,7 Mt/a do 1,5 Mt/a, kažejo na upravičenost vlaganja v procese proizvodnje alkenov iz premoga ter njihovo povečevanje, kljub večjim emisijam CO2, saj vpliv stroškov uvoza vhodnih surovin pri procesih proizvodnje alkenov iz nafte presega vpliv davka na CO2. Ugotovili smo, da je za zmanjšanje izpusta emisij CO2 iz procesov proizvodnje alkenov iz premoga smiselna vpeljava tehnologij zajemanja in skladiščenja CO2, katere rezultati, zaradi primerljivosti s procesi proizvodnje alkenov brez emisij CO2, kažejo na okoljsko upravičenost investicij. Tudi vpeljava tehnologij zajemanja in uporabe CO2, v primeru procesov proizvodnje alkenov iz premoga ob souporabi koksnega plina, kaže na okoljsko in ekonomsko upravičenost investicij pri vseh obravnavanih višinah davka na CO2 zaradi visoke stopnje zajemanja in ponovne uporabe CO2 pri tvorbi produktov ob souporabi koksnega plina, ki ga industrija obravnava kot odpad.
Ključne besede: neto sedanja vrednost, davek na CO2, ogljikov dioksid (CO2), alkeni, zajemanje in shranjevanje CO2 (CCS), zajemanje in uporaba CO2 (CCU)
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 658; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici