| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI IN EVROPSKI UNIJI
Zoran Stamenčić, 2010, diplomsko delo

Opis: Globalizacija je proces, ki traja že desetletja, vendar se je v zadnjih desetletjih, z nastankom številnih regionalnih integracij po svetu, ta proces še pospešil in okrepil. Ena izmed bistvenih posledic globalizacije pa je internacionalizacija poslovanja, ne le velikih podjetij, temveč tudi malih in srednje velikih podjetij. Diplomska naloga v prvem delu prikazuje teoretični okvir procesa internacionalizacije ter opisuje dva modela internacionalizacije, ki sta pomembna za raziskovanje internacionalizacije poslovanja malih in srednje velikih podjetij. V tem delu je na kratko opisan tudi skupen trg Evropske unije, saj menimo, da ima poslovno in politično okolje velik vpliv na poslovanje podjetij. V naslednjem delu diplomske naloge opisujemo možne načine vstopa na tuj trg ter spoznamo katere so največkrat uporabljene strategije vstopa na tuje tržišče. V nadaljevanju tega dela so prikazani dejavniki, motivi in ovire internacionalizacije malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji. Pri prikazovanju najbolj pogostih motivov in ovir, smo posebno pozornost namenili motivom in oviram s katerimi se srečujejo mala in srednja velika podjetja v Sloveniji. Vsa podjetja, z zniževanjem stroškov ali diferenciacijo, stremijo k večji konkurenčnosti, zato smo v diplomski nalogi raziskali vpliv internacionalizacije na konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji. Akt za mala podjetja za Evropo odraža željo, da se s sklopom 10-ih načel, katera so jedro akta, ustvari ustrezno politično, pravno in poslovno okolje za mala in srednje velika podjetja ter se na ta način olajša poslovanje podjetij na skupnem trgu Evropske unije. V diplomski nalogi se osredotočamo na 10-o načelo akta, saj se le-to nanaša na internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij. Za 10-o Načelo akta je konzorcij Evropske komisije pripravil nabor indikatorjev s katerimi se izmeri stopnja internacionalizacije malih in srednje velikih podjetij v vsaki državi posebej. Te indikatorje smo podrobno raziskali in rezultate med seboj primerjali, posebno pozornost pa smo pri vsakem indikatorju posvetili rezultatom slovenskim malim in srednje velikim podjetjem. Tako smo ugotovili koliko so slovenska mala in srednje velika podjetja odvisna od mednarodnih trgov, koliko se zanašajo na prihodke iz tujine ter na nek način tudi ugotovili kako prijazno je domače okolje do internacionaliziranih podjetij.
Ključne besede: internacionalizacija, internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij, internacionalizacija poslovanja, mala in srednja podjetja, MSP, Akt za mala podjetja, kazalniki internacionalizacije.
Objavljeno: 10.12.2010; Ogledov: 2912; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
3.
Ukrepi Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen v Evropski uniji za mala in srednje velika podjetja
Zoran Stamenčić, 2016, magistrsko delo

Opis: Meje med državami članicami Evropske unije na nek način obstajajo le še na papirju – prebivalci Evropske unije lahko delamo v drugih državah članicah, podjetja pa na primer lahko poslujejo v drugih državah članicah pod istimi pogoji kot poslujejo domača podjetja. Notranji trg Evropske unije tako ponuja številne priložnosti podjetjem, ki želijo razširiti svoje poslovanje izven meja svoje države ter s tem izboljšati svoj položaj na zelo konkurenčnem trgu. Priložnosti, ki jih prinaša notranji trg Evropske unije, pa spremljajo izzivi in ovire, za katere je potrebno znanje in viri, tako finančni kot človeški, da se premostijo. Zaradi omejenosti sredstev so mala in srednje velika podjetja bolj izpostavljena izzivom ter se težje spopadajo z ovirami kot pa velika podjetja. Dejstvo, da so skoraj vsa podjetja v Evropski uniji mala in srednje velika podjetja, nalaga ustvarjalcem poslovnega in zakonodajnega okolja veliko odgovornost – malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, je potrebno zagotoviti trg, na katerem lahko enakovredno nastopajo skupaj z velikimi podjetji. Znaten delež malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji je mnenja, da je prav zakonodaja tista, ki predstavlja najvišjo oviro pri njihovem poslovanju. Za zagotovitev skladnosti z evropsko oziroma nacionalno zakonodajo morajo nameniti velik delež svojih virov, kar nedvomno vpliva na njihovo poslovanje in konkurenčnost. Zavedajoč se izjemnega pomena malih in srednje velikih podjetij za evropsko gospodarstvo, Evropska komisija s svojimi predlogi, akti, ukrepi ter programi zmanjšuje administrativna bremena ter na ta način poskuša zagotoviti enakovredne konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost. Na vseh korakih cikla specifičnega akta/politike se posebno pozornost namenja malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, ter administrativnim bremenom. Tako se že pri prvotnem načrtovanju pobude, ko Evropska komisija objavi t.i. časovnico, naredi preliminarna ocena potencialnih vplivov pobude na mala in srednje velika podjetja. Preden pa Evropska komisija dejansko predlaga nov predlog, se naprej skozi javno posvetovanje posvetuje z relevantnimi deležniki in oceni možne posledice predloga - to naredi s tako imenovano oceno učinka, ki je obvezna za najpomembnejše pobude in pobude z daljnosežnimi posledicami. Sama ocena učinka je del »MSP testa«, v okviru katerega se, med drugim, naredi natančna analiza učinkov predlagane pobude na mala in srednje velika podjetja. V oceni učinka je posebno poglavje namenjeno tudi analizi administrativnih bremen oziroma administrativnih stroškov, ki bi nastali s sprejetjem pobude, ki se ocenjuje. Rezultati te analize in »MSP testa« omogočajo podlago za odločitev, ali bodo mala in srednje velika podjetja morala upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz pobude, ali bodo morebiti iz določenih obveznosti izključena oziroma bo za njih veljal blažji režim. Med samim izvajanjem posamezne pobude oziroma po koncu njenega izvajanja Evropska komisija z vrednotenjem redno ocenjuje uspešnost, učinkovitost, ustreznost in dodano vrednost ukrepov Evropske unije. V okviru Programa ustreznosti in uspešnosti predpisov – REFIT, ki je bil uveden z namenom narediti zakonodajo Evropske unije kakovostnejšo in lažjo, se izvajajo korektivni ukrepi obstoječe zakonodaje, vrednotenja in preverjanja ustreznosti, ter razveljavitve obstoječe zakonodaje, ki ne služi svojemu namenu. Ne glede na vse napore in ukrepe Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen še vedno obstajajo zakonodajni akti, ki so za mala in srednje velika podjetja, še posebej pa za mikropodjetja, zelo obremenjujoči. Leta 2012 so mala in srednje velika podjetja v javnem posvetovanju identificirala deset zakonodajnih aktov Evropske unije, ki so za njih najbolj obremenjujoči - Evropska komisija je v zvezi z identificiranimi akti, kjer je to možno, že ukrepala.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja, mikropodjetja, MSP, administrativna bremena, administrativni stroški, Evropska unija, Evropska komisija, REFIT, REACH
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1449; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici