| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 264
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacijska kultura v malih podjetjih
Manja Ančevski, 2025, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura je eden ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na uspešnost podjetja, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih ter dolgoročno stabilnost organizacije. Posebej izrazito se njen pomen kaže v malih podjetjih, kjer se zaradi manjšega števila zaposlenih oblikujejo intenzivnejši medosebni odnosi, vsak posameznik pa ima večji vpliv na kulturo podjetja. Mala podjetja se pogosto soočajo z omejenimi viri, kadrovsko fluktuacijo in izzivi pri oblikovanju spodbudnega delovnega okolja, kar lahko vodi v nestabilnost in zmanjšano produktivnost. V teh okoliščinah postane organizacijska kultura temeljni element, ki lahko bodisi prispeva k uspešnosti bodisi predstavlja oviro pri njenem razvoju. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni različni modeli organizacijske kulture in dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek, oblikovanje in spreminjanje. Analizirani so tudi vplivi močne in šibke kulture ter posebnosti kulture v malih podjetjih v primerjavi z večjimi organizacijami. Poudarjena je vloga vodstva in zaposlenih pri oblikovanju skupnih vrednot, norm in vedenjskih vzorcev ter pomen skladnosti kulture s strateškimi cilji podjetja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni v štirih slovenskih malih podjetjih, kjer je bil z anketnim vprašalnikom analiziran vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo, motivacijo, predanost, zavzetost, produktivnost in kakovost medosebnih odnosov. Rezultati kažejo, da močnejša in jasneje razvita organizacijska kultura pozitivno vpliva na motivacijo, zavzetost in predanost zaposlenih, hkrati pa prispeva k boljši kakovosti odnosov in večji učinkovitosti dela. Nasprotno pa šibka kultura pogosto vodi v nezadovoljstvo, pomanjkanje motivacije ter slabšo produktivnost. Na podlagi ugotovitev so oblikovani konkretni predlogi za izboljšanje organizacijske kulture v malih podjetjih, kot so krepitev komunikacije, spodbujanje sodelovanja, razvoj vodstvenih kompetenc ter ustvarjanje bolj spodbudnega delovnega okolja. Naloga tako ponuja praktične smernice, ki lahko malim podjetjem služijo kot podlaga za sistematično gradnjo in utrjevanje organizacijske kulture, kar prispeva k dolgoročni uspešnosti in stabilnosti poslovanja.
Ključne besede: organizacijska kultura, mala podjetja, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost in predanost, motivacija, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Učinki optimizacije poslovnih procesov v izbranem podjetju
Jaka Zdovc, 2025, magistrsko delo

Opis: Današnje hitro spreminjajoče se poslovno okolje postavlja podjetja pred različne izzive. Soočajo se z naraščajočo konkurenco, digitalnimi preobrazbami in nenehno spreminjajočimi pričakovanji kupcev. Za dolgoročno uspešnost so poslovni procesi ključni element delovanja podjetij. Njihova optimizacija je nujen pristop, ki presega zgolj tehnične izboljšave ter podjetjem zagotavlja večjo preglednost, učinkovitost in konkurenčno prednost na trgu. Magistrsko delo obravnava problematiko optimizacije poslovnih procesov v trgovski dejavnosti, kjer dinamične tržne razmere, digitalizacija in visoka konkurenca zahtevajo stalno izboljševanje organizacijskih pristopov. Poslovni procesi predstavljajo temelj delovanja vsakega podjetja. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu naloga podrobno predstavlja pomen poslovnih procesov, vrste poslovnih procesov in njihov management. V nadaljevanju so predstavljeni različni pristopi k njihovi prenovi in optimizaciji ter prednosti in izzivi, ki se pri tem lahko pojavijo. Empirični del temelji na izvedbi ankete med zaposlenimi ter na intervjuju z vodstvom izbranega podjetja. Naloga ugotavlja pozitivni vpliv optimizacije poslovnih procesov na vseh področjih poslovanja podjetja in ponuja možnosti za nadaljnje raziskave. V raziskavi so pridobljeni konkretni dokazi o učinkih optimizacije poslovnih procesov v izbranem podjetju. Produktivnost se je pri vseh anketirancih povečala, podobno pa so rezultati pokazali, da zaposleni lažje dosegajo dnevne cilje, kar potrjuje večjo učinkovitost in organizacijo. Optimizacija ne prispeva zgolj k tehnični in stroškovni učinkovitosti, temveč tudi k boljšemu počutju in večji motivaciji zaposlenih, ki se odražajo v višji motivaciji, večji osredotočenosti in zmanjšanem stresu zaposlenih.
Ključne besede: poslovni procesi, optimizacija, učinki poslovnih procesov, trgovska dejavnost.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
Ujemanje delovnih vrednot generacije z z vrednotami organizacije
Doroteja Kolenko, 2025, magistrsko delo

Opis: Delovne vrednote imajo pomembno vlogo pri oblikovanju posameznikovega odnosa do dela, organizacijske kulture in uspešnosti podjetij. Sedaj, ko na trg dela vstopa generacija Z, se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri se njihove vrednote ujemajo z vrednotami organizacij, ki so pogosto oblikovane s strani predhodnih generacij. Generacija Z, ki jo zaznamujejo digitalizacija, globalizacija in hitre družbene spremembe, izpostavlja pomen fleksibilnosti, uravnoteženost med poklicnimi obveznostmi in prostim časom, občutku smiselnosti pri delu ter transparentnemu in etičnemu poslovanju delovanja organizacij. Namen raziskave je proučiti ujemanje delovnih vrednot generacije Z z vrednotami organizacije in ugotoviti, katere podobnosti in razlike obstajajo med njimi. V teoretičnem delu smo opredelili osebne, organizacijske in delovne vrednote, predstavili teorijo organizacij ter koncept ujemanja posameznik-organizacija, ki poudarja skladnost vrednot kot ključni dejavnik zadovoljstva zaposlenih, njihove motivacije in dolgoročne pripadnosti podjetju. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo na podlagi Lyonsovega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 127 pripadnikov generacije Z in 88 zaposlenih iz izbranega podjetja X. Rezultati so pokazali, da generacija Z največji pomen pripisuje varnosti zaposlitve, primerno urejenemu delovnemu času, možnosti napredovanja in višini plače, medtem ko so se v podjetju kot ključne organizacijske vrednote izkazale odgovornost, poštenost, učinkovitost, strokovnost in pripadnost podjetju. Analiza je potrdila, da med vrednotami generacije Z in vrednotami organizacije obstaja le delno ujemanje, saj so največja razhajanja zaznana pri pričakovanjih glede fleksibilnosti dela ter smisla, ki ga delo prinaša posamezniku. Ugotovitve nakazujejo, da lahko prav ta neskladja povzročijo nezadovoljstvo, nižjo stopnjo zavzetosti ter večjo fluktuacijo mladih zaposlenih. Raziskava tako predstavlja prispevek k razumevanju delovnih vrednot generacije Z in ponuja organizacijam smernice, kako oblikovati delovno okolje, ki bo upoštevalo njihove vrednote, mladim omogočalo osebni in poklicni razvoj ter hkrati zagotavljalo usklajenost z dolgoročnimi cilji organizacije.
Ključne besede: Delovne vrednote, generacija Z, organizacijske vrednote, ujemanje posameznik-organizacija, generacijske razlike.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

4.
Vpliv spola na stil vodenja: primerjava generacij x, y in z
Lina Šipka, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo vpliv generacijskih razlik in spola na stile vodenja, s poudarkom na generacijah X, Y in Z. V teoretičnem delu smo analizirali značilnosti posameznih generacij ter njihove preference predvsem glede avtokratskega, demokratičnega in participativnega vodenja. Z raziskavo pa smo se osredotočili na razlike med moškimi in ženskami znotraj teh generacij ter njihov vpliv na stil vodenja. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave ugotovili, da vodje najpogosteje uporabljajo demokratični in participativni stil vodenja, medtem ko avtokratski pristop izgublja pomen, zlasti pri mlajših generacijah. Generacija Z izkazuje najmočnejšo naklonjenost participativnemu vodenju, generacija Y se izkazuje kot most med tradicionalnimi in sodobnimi praksami, medtem ko generacija X ostaja delno povezana z bolj formalnimi stili. Ugotovljene so bile tudi določene razlike med spoloma, ženske vodje pa so bile pogosteje ocenjene kot bolj prilagodljive in naklonjene sodelovalnim pristopom. Analiza je pokazala, da sodobno vedenje temelji na vključevanju, odprti komunikaciji in uporabi digitalnih orodij. Takšni pristopi dokazano pozitivno vplivajo na timsko delo in motivacijo. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva generacijskih razlik med spoloma na vodenje ter poudarjajo pomen prilagodljivih vodstvenih stilov v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju.
Ključne besede: generacija X, generacija Y, generacija Z, spol, avtokratski stil, demokratični stil, participativni stil
Objavljeno v DKUM: 03.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (963,45 KB)

5.
Digitalizacija in produktivnost v proizvodnem podjetju
Mia Kajzer, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv digitalizacije na produktivnost, motivacijo in zavezanost zaposlenih v proizvodnem podjetju ter izzive, s katerimi se organizacije soočajo ob uvajanju novih digitalnih orodij. Teoretični del naloge se osredotoča predvsem na predstavitev temeljnih pojmov digitalizacije, produktivnosti ter vplivov digitalizacije na produktivnost, motivacijo in zavezanost zaposlenih k podjetju. Empirični del vključuje raziskavo, v okviru katere so analizirani rezultati ankete. Ugotovitve raziskave kažejo, da ima digitalizacija izrazito pozitiven vpliv na produktivnost, nekoliko manj pa na motivacijo in zavezanost zaposlenih. Med ključnimi pozitivnimi učinki digitalizacije se izpostavljajo večja učinkovitost zaposlenih, hitrejše opravljanje nalog ter boljši pregled in avtomatizacija delovnih procesov. Kljub temu pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive. Med najpogostejšimi izzivi so pomanjkanje ustreznega digitalnega usposabljanja, odpor zaposlenih do sprememb ter nejasno opredeljeni cilji digitalizacije. Da bi podjetja ohranila konkurenčnost, morajo zagotoviti ustrezno komunikacijo med zaposlenimi in vodstvom, nenehno vlagati v razvoj digitalnih rešitev in vedno znova ponujati možnost dodatnih oziroma stalna izobraževanj.
Ključne besede: Digitalizacija, produktivnost, motivacija, zavezanost zaposlenih, proizvodno podjetje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
Primerjava metod in uvedba sistema planiranja proizvodnje v podjetje Bastl d.o.o. : diplomsko delo
Benjamin Bastl, 2025, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomskega dela sem se osredotočil na izboljšanje procesa planiranja proizvodnje v podjetju Bastl, d. o. o. V uvodnem delu sem preučil teoretična izhodišča s področja planiranja in terminiranja proizvodnje, tipe proizvodnje ter izzive uvajanja informacijskih sistemov v proizvodna okolja. Analiza obstoječega stanja je pokazala, da trenutni način planiranja temelji na ročnem delu in grobi oceni tedenskih kapacitet, kar prinaša več pomanjkljivosti: pomanjkanje pregleda nad viri, počasno odzivanje na spremembe naročil, težave pri prepoznavanju ozkih grl in omejene možnosti natančnega terminiranja. Posledično se podaljšujejo dobavni roki, zmanjšuje izkoriščenost kapacitet in povečuje odvisnost od osebnih izkušenj planerjev. Kot odgovor na te izzive sem skupaj s sodelavci oblikoval programsko rešitev, ki omogoča avtomatizirano razporejanje nalogov glede na razpoložljivost materialov, strojev in v kasnejši fazi tudi zaposlenih. Na osnovi simulacijskega modela smo dokazali izboljšave pri krajšanju dobavnih rokov, učinkovitejši izrabi virov ter večji natančnosti in stabilnosti planiranja. Zaključno poglavje vključuje pregled ekonomskih učinkov predlagane rešitve, ki potrjujejo njene koristi za produktivnost in stroškovno učinkovitost, ter predlog za postopno uvedbo sistema v prakso podjetja.
Ključne besede: planiranje proizvodnje, optimizacija, digitalizacija, proizvodni procesi, terminiranje proizvodnje.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

7.
Strategije outsourcinga in nearshoringa v proizvodnih podjetjih: iskanje in izbor strateških partnerjev v srednji, vzhodni in jugovzhodni evropi
Simon Srebot, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika iskanja in izbire strateških partnerjev za outsourcing in nearshoring v proizvodnih podjetjih, s posebnim poudarkom na regiji Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope (CEE/SEE). Osrednji cilj naloge je razvoj strukturiranega in analitičnega modela, s katerim je proizvodnim podjetjem omogočeno premišljeno odločanje o prenosu proizvodnih aktivnosti v omenjene regije. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi in modeli, prav tako pa tudi aktualni trendi v globalnih dobavnih verigah, ki vplivajo na odločitve podjetij o selitvi proizvodnje. V nadaljevanju so analizirani makroekonomski in mikrooperativni dejavniki, ki vplivajo na atraktivnost posameznih držav v regiji. Empirični del raziskave temelji na poglobljenih intervjujih z direktorjema proizvodnih podjetij, v katerih so bile podane praktične izkušnje z izvajanjem nearshoring strategij v regiji CEE/SEE. Z analizo intervjujev je bilo ugotovljeno, da med glavne motive za selitev proizvodnje v te države sodijo nižji stroški dela, logistična bližina ključnim trgom ter povečana operativna fleksibilnost. Poudarjen je tudi pomen celovite ocene tako makro kot mikrolokacijskih dejavnikov ter oblikovanja kompetentnih lokalnih ekip. Na podlagi ugotovitev je bil oblikovan model za iskanje in izbor strateških partnerjev, ki združuje faze analize potreb, ocene okolja in partnerjev, vključitve ESG dejavnikov ter strukturiranega odločitvenega procesa. Predlagani model omogoča podjetjem sistematično, celovito in prilagodljivo oceno priložnosti za outsourcing in nearshoring, s čimer je omogočeno zmanjšanje tveganj in povečanje dolgoročne konkurenčnosti.
Ključne besede: outsourcing, nearshoring, dobavne verige, strateški partnerji, Srednja in Vzhodna Evropa, model odločanja
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

8.
Implementacija industrije 4.0. in 5.0 v management različno velikih podjetij
Iris Podgorelec, 2025, magistrsko delo

Opis: Digitalizacija je v današnjih časih ključnega pomena, še posebej za podjetja in delovanje managementa. Magistrsko delo se osredotoča predvsem na implementiranje industrije 4.0 in 5.0 v različno velikih podjetjih. Zaradi hitrega tempa življenja in konstantnih sprememb ter izzivov je pomembno, da podjetja v svoje poslovanje implementirajo napredne tehnologije in poskrbijo za ustrezno izobražen kader na tehnološkem področju, saj na ta način pripomorejo h konkurenčnosti podjetij na trgu. Industriji 4.0 in 5.0 nam prinašata obilico pozitivnih lastnosti, ki zajemata vse od razbremenitev, olajšav, inovacij, zmanjšanj stroškov in mnogih izboljšav na vseh področjih poslovanja. Kljub temu pa v poslovno okolje prinašata mnogo izzivov, s katerimi se bodo podjetja in managerji v prihodnje morali seznaniti ter nanje ustrezno pripraviti. Živimo v času, kjer tehnologije ne uporabljamo zgolj na kariernem področju, temveč tudi v zasebnem. Pomembno se je zavedati pravilne in varne uporabe sodelovanja z umetno inteligenco, njenih zmožnosti in nevarnosti. S pomočjo raziskave smo uvideli, kako so podjetja uspešna oziroma neuspešna z implementacijo industrije 4.0 in 5.0. Rezultati so nam pokazali, da se večina malih podjetij ter tudi nekatera srednje velika podjetja še vedno soočajo s težavami pri implementiranju industrije 4.0. Izzivi se pojavljajo predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in slabe ozaveščenosti o digitalizaciji. Odgovori so nam prav tako pokazali, da velika podjetja počasi prehajajo na industrijo 5.0, vendar pa podobno kot pri MSP zaradi nizke stopnje zrelosti našega gospodarstva ustrezno implementiramo le koncepte I4. Implementacija I5 kot tudi I4 zahteva veliko časa in predstavlja številne izzive, s katerimi se bodo podjetja, če bodo želela biti konkurenčna in uspešna, morala pripraviti. Izredno pomembno je, da imajo podjetja kot tudi managerji jasno zastavljene načrte, vizije in cilje, s katerimi bodo lahko premagovali sedanje in prihajajoče ovire. Za ustrezno implementacijo obeh industrijskih revolucij moramo biti dovzetni za novitete in tehnološko usmerjeni.
Ključne besede: Management, industrija 4.0, industrija 5.0, umetna inteligenca, digitalizacija, izzivi, priložnosti, različno velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

9.
Prenova procesa brizganja materiala
Mitja Dobnik, 2025, diplomsko delo

Opis: V 21. stoletju, ki ga zaznamuje hitra tehnološka evolucija in naraščajoča globalizacija, so sodobna podjetja postavljena pred izziv optimalnega obvladovanja procesov, če želijo ostati konkurenčna na trgu. Ključni cilji teh podjetij so izboljšanje učinkovitosti, zmanjšanje stroškov ter zagotavljanje vrhunske kakovosti izdelkov ali storitev. V tem kontekstu je kakovost postala ključni element, ki ga podjetja ne morejo prezreti in jo je treba zagotavljati skozi vse faze poslovnega procesa. Osrednji problem obravnavane naloge se osredotoča na časovno neučinkovitost in visoko porabo materiala pri menjavi serij izdelkov v procesu brizganja plastike. Trenutna praksa čiščenja strojev s prebrizganjem zahteva obsežno časovno in materialno investicijo, saj se uporablja material, ki je namenjen naslednji seriji izdelkov. To vodi v nepotreben časovni in materialni odpadek ter posledično v zmanjšano produktivnost in povečane stroške za podjetje. Zato je ključno najti inovativne rešitve za izboljšanje procesa čiščenja in zmanjšanje porabe materiala, kar bo prispevalo k večji konkurenčnosti in učinkovitosti podjetja. Zato bomo iz prakse različnih podjetji dokazali učinkovitost uporabe čistilnega granulata in s tem povezali teorijo o prenovi poslovnega procesa.
Ključne besede: poslovni proces, management in organizacija poslovnih procesov, prenova, brizganje materiala, učinkovitost procesa
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

10.
Vpliv stilov vodenja na produktivnost zaposlenih
Nika Štraser, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo vpliva stilov vodenja na produktivnost zaposlenih. V sodobnem poslovnem okolju je produktivnost ključni dejavnik uspešnosti podjetij, nanjo pa pomembno vpliva način vodenja. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni pojmi vodenja, ključne teorije vodenja in trije osnovni stili: avtoritarni, demokratični in liberalni stil. Vsak od njih ima specifične značilnosti, prednosti in slabosti, ki se odražajo tudi v vplivu na produktivnost zaposlenih. Empirični del zajema raziskavo med zaposlenimi v različnih podjetjih, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali zaznani stil vodenja nadrejenih, stopnjo motivacije zaposlenih in njihovo zaznano produktivnost. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni najpogosteje prepoznavajo demokratični stil vodenja, ki ima tudi najbolj pozitiven vpliv na motivacijo in produktivnost. Avtoritarni stil lahko začasno poveča produktivnost, vendar dolgoročno negativno vpliva na motivacijo in delovno klimo. Liberalni stil omogoča več samostojnosti in inovativnosti, vendar ob pomanjkanju nadzora pogosto vodi v zmanjšano učinkovitost in nižjo produktivnost zaposlenih. Na podlagi analize podatkov so bile v okviru raziskave preverjene hipoteze, ki so potrdile pomemben vpliv stila vodenja na produktivnost in motivacijo zaposlenih. Ugotovljeno je bilo, da demokratični stil vodenja ustvarja spodbudno in produktivno delovno okolje, kjer zaposleni dosegajo višjo raven motivacije, občutek cenjenosti in večjo učinkovitost pri delu. Prav tako so rezultati potrdili, da vključevanje zaposlenih v odločanje pozitivno vpliva na njihovo zavzetost, medtem ko prevelik nadzor in stroga pravila, značilna za avtoritarni stil, dolgoročno zmanjšujejo motivacijo in zadovoljstvo pri delu.
Ključne besede: vodenje, vodstveni stili, demokratično vodenje, avtoritarno vodenje, liberalno vodenje, produktivnost zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici