Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Komuniciranje je pomemben del našega vsakdana. Omogoča nam izražanje stališč, misli in občutkov ter povezovanje in komuniciranje z ljudmi okoli nas. V organizacijah dajejo tako managerji kot zaposleni veliko poudarka vidnim vidikom komunikacije, vendar se malokdo usmeri na tiste manj vidne. Razumevanje človeka v veliki meri temelji ravno na manj vidnih aspektih, kot je neverbalna komunikacija. Za učinkovito delovanje organizacij pa je zelo pomembno poznavanje le-te. V magistrskem delu smo opredelili vrste komuniciranja. Komuniciramo lahko na različne načine. Ker osredotočenost magistrske naloge temelji na neverbalnem komuniciranju smo ga bolj podrobno opisali, navedli njegovo pomembnost in prednosti ter njegove elemente – parajezik, govorico telesa, izraz na obrazu, prostorsko razdaljo, dotik, videz in okrasje. Opisali smo povezavo med neverbalno komunikacijo in čustveno inteligenco, ki omogoča boljše prepoznavanje in razumevanje lastnih in tujih čustev ter namenov preko interpretacije neverbalnih signalov. V nadaljevanju smo preučevali razumevanje zaposlenih s pomočjo neverbalnega komuniciranja, kjer smo ugotovili, da neverbalna komunikacija razkriva neskladja med besedami in dejanskimi občutki zaposlenih, kar je nepogrešljivo za preprečevanje nesporazumov in reševanje konfliktov. V empirčnem delu magistrske naloge smo teoretične ugotovitve podkrepili z intervijuji, ki so bili izvedeni na Centru za socialno delo Spodnje Podravje. Ta organizacija nam je omogočila dobiti odgovore, ki smo jih iskali, saj se zaposleni v veliki meri srečujejo z neverbalno komunikacijo s strani uporabnikov in sodelavcev. Intervjuji z zaposlenimi so razkrili, kako pomembno je poznavanje neverbalnih signalov, saj ti močno vplivajo na medsebojno razumevanje, gradnjo zaupanja ter preprečevanje konfliktov, hkrati pa omogočajo boljše prepoznavanje čustvenih stanj in potreb uporabnikov. Ugotovili smo, da poznavanje in osredotočanje na neverbalno komunikacijo bistveno prispeva k boljšemu razumevanju potreb uporabnikov ter zaposlenih. Posledično prispeva k uspešnejšnejši organizaciji, saj je motiviranost in produktivnost zaposlenih večja. Dobljeni rezultati kažejo, da morajo managerji poznavati področje neverbalne komunikacije, da lahko pristopijo in ugotovijo potrebe zaposlenih in jih s tem spodbudijo k večji produktivosti in motiviranosti. Prav tako nam kažejo, da je to področje zelo pomembno, saj spoznamo neverbalne signale in lahko ukrepamo glede na njihov pomen. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da je razumevanje neverbalne komunikacije v organizacijah ključnega pomena, saj ne gre zgolj za dodatek k verbalni komunikaciji, temveč za nujo pri učinkovitem delovanju in grajenju uspešnih medosebnih odnosov. S to magistrsko nalogo smo prispevali k razumevanju pomembnosti neverbalne komunikacije ter podali smernice, kako jih lahko managerji uporabijo za izboljšanje motivacije, produktivnosti zaposlenih ter za ugotavljanje njihovih potreb, kar je ključno za dolgoročni uspeh organizacij.
Ključne besede: vodenje, komuniciranje, neverbalno komuniciranje, organizacija, manager, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: The main purpose of this study is to examine how the use of management tools supports the readiness of manufacturing organizations for the implementation of Industry 4.0. The originality of the research is reflected in the exploration of the relationship between the use of the selected well-known management tools and their readiness for the implementation of Industry 4.0, which was assessed using a combination of two models—one developed by the National Academy of Science and Engineering (Acatech) and the other by the University of Warwick. The relationship was assessed by applying structural equation modeling techniques to a data set of 323 responses from employees in manufacturing organizations. The results show that the use of six sigma, total quality management, radio frequency identification, a balanced scorecard, rapid prototyping, customer segmentation, mission and vision statements, and digital transformation is positively associated with Industry 4.0 readiness. Inversely, outsourcing and strategic planning are negatively associated with Industry 4.0 readiness, while lean manufacturing, which is often emphasized as the cornerstone of Industry 4.0 implementation, is not associated with Industry 4.0 readiness in our study. These findings can help organizations to understand how to consider and measure readiness for the implementation of Industry 4.0 more comprehensively and present guidelines on how the use of management tools in manufacturing organizations can foster their implementation of Industry 4.0 principles.
Ključne besede: industry 4.0, readiness, implementation, management tools, manufacturing organizations
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (797,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti različnih stilov vodenja v kontekstu prenosa podjetja in kako lahko različni stili pomagajo ali otežijo prenos podjetja iz ene generacije na drugo. Cilj naloge je izvedeti, kako lahko stili vodenja pripomorejo, da bo proces potekal čim bolj gladko, brez večjih zapletov, kakšne težave se lahko pojavijo med postopkom in kako pripraviti bodočo vodjo na sam prevzem podjetja, da bo podjetje še naprej rastlo in se razvijalo. V prvem delu naloge predstavljamo teoretični okvir vodenja, kjer smo opredelili ključne pojme, sloge vodenja in dejavnike, ki vplivajo na uspešen način vodenja. Poudarili smo primerjavo različnih stilov vodenja, kot so avtokratski, demokratični, transformacijski, transakcijski in birokratični in kako ti slogi vplivajo na prenos podjetja. Osrednji del naloge se navezuje na vodenje v kontekstu prenosa podjetja, kjer se osredotočamo predvsem na to, kako stil vodenja vpliva na proces prenosa, kako je potrebno naslednike pripraviti na prevzem podjetja in primerjavo, kako vodijo starejše in kako nove, mlade vodje. V tem delu obravnavamo tudi, do kakšnih sprememb pride v organizacijski kulturi po prenosu in analiziramo uspešne prenose. V empiričnem delu naloge smo izvedli sekundarno raziskavo, v kateri smo zbrali 32 naključno izbranih podjetij v Sloveniji, ki so prestali proces prenosa. Nato smo naredili analizo, koliko podjetij je po prenosu propadlo oziroma zašlo v finančne težave in koliko jih je obstalo in nemoteno poslovalo naprej. Ugotovili smo, kateri stil vodenja so v podjetjih v času prenosa uporabljali, da smo analizirali, kateri stil je bil najbolj učinkovit in kateri najmanj. Proučili smo njihov tržni delež in če se je le-ta po procesu prenosa povečal, zmanjšal ali ostal enak. V zaključnem delu smo predstavili ključna spoznanja in napisali ugotovitve same diplomske naloge, ki poudarjajo, da je proces uspešnega prenosa zelo povezan s stilom vodenja in pravočasno pripravo naslednika na sam proces. Ugotovili smo, kateri stil vodenja najbolje vpliva na proces prenosa in kateri najmanj, kako dolgo in kako morajo potekati priprave naslednika na sam proces in kako se vodenje razlikuje med starejšo in mlajšo generacijo vodij. Ovrednotili smo zastavljene hipoteze in ugotovili, kako sam stil vodenja vpliva na prenosa podjetja. Na koncu smo izpostavili odprt problem, ki bi ga bilo potrebno dodatno raziskati in proučiti.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, prenos podjetja, naslednik, vpliv vodenja, prilagodljivost vodij, družinska podjetja, podjetje.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (886,52 KB)

Opis: V dobi nenehnih sprememb in konkurenčnega poslovnega okolja, postaja ustvarjalnost kritični dejavnik, ki podjetjem omogoča, da se razlikujejo in izstopajo. Magistrsko delo se osredotoča na raziskavo pomena ustvarjalnosti managerjev in njen vpliv na stil vodenja ter ustvarjalnost zaposlenih v podjetju. Metodologija raziskave je kvantitativne narave, ki temelji na podatkih, zbranih s pomočjo anketiranja zaposlenih v velikem proizvodnem podjetju. Z anketnim vprašalnikom smo želeli raziskati povezave med percepcijo ustvarjalnosti vodij in ustvarjalnih kompetenc zaposlenih. Celotna raziskava je temeljila na dveh osnovnih hipotezah. Prva se nanaša na povezavo med ustvarjalnostjo managerjev in izbiro njihovega stila vodenja, druga pa na vpliv te ustvarjalnosti na ustvarjalne sposobnosti zaposlenih. Analiza rezultatov je pokazala, da managerjeva ustvarjalnost pozitivno vpliva na spodbujanje sodelovanja in inovacij ter s tem na kreativno delovanje in zadovoljstvo zaposlenih pri delu, kar potrjuje hipotezi o pomembnem vplivu managerjeve ustvarjalnosti na izbiro stila vodenja in na ustvarjalnost zaposlenih. Diskusija rezultatov je pokazala, da ustvarjalnost v vodstvenih vlogah ni le pomembna, ampak je temeljnega pomena za razvoj in napredovanje organizacije, pri čemer različni dejavniki, kot so psihološka varnost, povratne informacije in podpora vodstva, pomembno prispevajo k izražanju in razvoju kreativnih sposobnosti znotraj ekip.
Ključne besede: ustvarjalnost, vodenje, menagement, zaposleni, podjetje
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje dizajnerskega razmišljanja in kako lahko tega uporabimo v procesu vodenja. Prav tako smo v diplomskem delu raziskovali, kako lahko dizajnersko razmišljanje implementiramo v različne stile vodenja in kako lahko tega uporabimo pri vodenju projektov. Ugotovili smo, da je dizajnersko razmišljanje pristop k vodenju, ki poudarja v človeka usmerjeno reševanje problemov in inovacije. Ugotovili smo, da dizajnersko razmišljanje, ki temelji na empatiji, eksperimentiranju in ponavljanju, spodbuja vodje, da poglobljeno razumejo potrebe in perspektive svojih ekip in uporabnikov. Z uporabo načel dizajnerskega razmišljanja lahko vodje spodbujajo kulturo ustvarjalnosti, prilagodljivosti in odpornosti. Ta pristop vključuje ponovno opredelitev problemov, ustvarjanje različnih idej in prototipiranje rešitev, kar na koncu privede do učinkovitejšega odločanja in strateškega načrtovanja. V bistvu dizajnersko razmišljanje opremlja vodje z orodji za premagovanje zapletenih izzivov, spodbujanje organizacijske rasti in navdihovanje sodelovalnih, v prihodnost usmerjenih okolij. Dizajnersko razmišljanje pa je v porastu, saj je njegova uporaba zelo primerna za čase v katerih se uvajajo hitre spremembe in se moramo soočati s tako imenovanimi ''hudobnimi'' problemi.
Ključne besede: dizajnersko razmišljanje, vodenje, stili vodenja, vodenje projektov, doprinos dizajnerskega razmišljanja
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (892,60 KB)