Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V vsakem podjetju se vodstvo sooča z veliko različnimi izzivi. Eden izmed pomembnejših izzivov katerega mora podjetje rešiti oziroma razumeti je kako zagotoviti primerno delovno okolje za svoje zaposlene. Prvič v zgodovini se v enem podjetju prepleta več različnih zaposlenih, ki so se rodili in odraščali v zelo različnih generacijah. Vsaka od teh generacij ima zelo specifične karakteristike, katere ti zaposleni odražajo. Vodstvo postopoma ugotavlja da ne more voditi celotno podjetje na enak način, ampak da mora prilagoditi delovni proces. Obstaja veliko razlik med potrebami zaposlenih ki lahko vplivajo na delovni proces. Te razlike so lahko vloga v podjetju, njihova osebnost, osebne okoliščine, varnost zaposlitve, plača in ugodnosti ter ravnovesje med delom in prostim časom. Veliko je generacijskih razlik na delovnem mestu, od razlik v mišljenju, prepričanju in načinu dela. Generacija je skupina posameznikov v določenem starostnem obdobju s podobnimi idejami, stališči in vrednotami. Trenutno smo tako v situaciji , ko imamo znotraj delovnega okolja veliko različnih generacij. Vsaka generacija na mizo prinese svoj nabor talentov, prepričanj in sposobnosti, in če se združijo lahko zelo pozitivno vplivajo na uspešnost podjetja. Starejši zaposleni imajo veliko znanja o medosebnih interakcijah, storitvah za stranke in podobno. Mlajši zaposleni lahko prenesejo znanje o poznavanju tehnologije in veščine digitalnega sodelovanja na starejše člane organizacije, imajo pa tudi tisto potrebno ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, ki koristi duševnemu zdravju vseh. Delovna sila, ki jo sestavljajo ljudje vseh generacij, se lahko uči od najboljših delovnih navad drug drugega, rezultat pa je dobro zaokrožena in prilagodljiva delovna sila. V podjetjih lahko najdeno vsaj 4 generacije zaposlenih, Baby boomerji, Generacija X, Y in Z. Prednosti da zaposlujemo več generacij skupaj je veliko, nekaj izmed teh so lahko da omogoča inovativnost in reševanje problemov in povečuje produktivnost. Za inovacije in razvoj novih idej je potrebna raznolika kombinacija izkušenj, perspektiv in ozadij. Podjetje ima korist če lahko uporabi vse sposobnosti vsake starostne skupine. Na primer, delovna etika starejše generacije je dobro dokumentirana; prikazovanje te lastnosti mlajši generaciji lahko bistveno vpliva na kakovost izdelka in storitve za stranke. Sprejemanje tehnoloških inovacij s strani mlajše generacije pa se lahko izkoristi za krepitev spretnosti starejše generacije. Zaposleni si v osnovi želijo iste stvari, ne glede na to, katero generacijo predstavljajo. Tako imenovana generacijska razlika na delovnem mestu je v veliki meri posledica napačne komunikacije in nerazumevanja, ki ju spodbujata pogosta negotovost in želja po vplivu. Uspešno vodenje zaposlenih ki pripadajo različnim generacijami je pravzaprav lahko preprosto, če vložimo več časa v razvoj naših vodstvenih spodobnosti, komunikacije in opažanj.
Ključne besede: Podjetje, vodenje, management, zaposleni, generacije, vrednote, motiviranje, spremembe, razvoj, prepletanje.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 55; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Motivacija in komunikacija sta ključ do uspešnega vodenja in prav zato imajo značilnosti vodenja pomemben vpliv na njiju. Značilnosti vodenja, kot so jasna vizija, delegiranje odgovornosti, priznanje dosežkov, odprtost za komunikacijo, dosledna komunikacija in spodbujanje sodelovalne komunikacije, so ključni dejavniki, ki vplivajo na motivacijo in komunikacijo zaposlenih v podjetju. V diplomskem delu smo raziskali vpliv značilnosti vodenja na motivacijo in komunikacijo v mikro in velikem podjetju. V prvem delu diplomskega dela smo se osredotočili na pojem vodenja, stile vodenja, temeljne teorije vodenja, opredelili smo kriterije za mikro in velika podjetja ter kako se vodenje razlikuje v mikro in velikih podjetjih. Sledi predstavitev motivacije in komunikacije. Pri motivaciji smo najprej opisali sam pojem, vrste motivov, katere motivacijske teorije in dejavnike vse poznamo ter kako značilnosti vodenja vplivajo na motivacijo. Pri komunikaciji smo opredelili sam pojem, načine, vrste in sloge komuniciranja, kakšne so značilnosti in opredelili razlike v mikro in velikem podjetju. Ob koncu teoretičnega dela smo opredelili vplive značilnosti vodenja na motivacijo in komunikacijo. V empiričnem delu smo opravili raziskavo med vodji v mikro in velikem podjetju. Pripravili smo vprašanja za intervju, skozi katera smo nato analizirali, kako same značilnosti vodenja vplivajo na motivacijo in komunikacijo v izbranem podjetju. Ugotovili smo, da se vodenje, komunikacija in motivacija razlikujejo v mikro in velikih podjetjih. V obeh vrstah podjetij je treba oblikovati sistem motivacije, zato morajo biti managerji posebej pozorni na relativno vrednost nagrad. V mikro podjetjih se vodje lažje povežejo z zaposlenimi in zato jih tudi bolje poznajo in jih na takšen način lažje motivirajo. V velikih podjetjih se vodje osredotočajo predvsem na napredovanje, razvoj kariere in sisteme nagrajevanja. Prav tako je v mikro podjetjih komunikacija neposredna, fleksibilna in enostavna, kar omogoča tesen stik med vodstvom in zaposlenimi ter hitro izmenjavo informacij. V velikih podjetjih prevladuje formalna komunikacija z uporabo različnih tehnoloških orodij, pri čemer se poudarja delegiranje nalog.
Ključne besede: značilnosti vodenja, stili vodenja, motivacija, motivacijske teorije, komunikacija, mikro podjetja, velika podjetja.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 56; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Medsebojno spoštljiv ter pozitiven odnos med vodjo in zaposlenimi prinaša podjetju večjo produktivnost in izboljšano delovanje ter poslovanje. V sodobnem konkurenčnem okolju je fluktuacija zaposlenih višja kot kadarkoli prej. Pozitiven odnos managerjev in zaposlenih je eden izmed pomembnih dejavnikov, da so zaposleni na delovnem mestu bolj produktivni, zadovoljni in si prizadevajo za doseganje tako osebnih, kot tudi organizacijskih ciljev. Pogosto pa se managerji ne zavedajo pomembnosti omenjenega odnosa, kar lahko vodi v negativne posledice za podjetje. V teoretičnem delu diplomske naloge smo proučevali začetke managementa, opredelitev pojma management, funkcije managementa, ter podrobno proučili managementsko funkcijo vodenja, kjer je bil poudarek na motivaciji, stilih vodenja, skupinskem delu in komunikaciji. Sledil je empirični del naloge, v katerem smo raziskali odnos med managementom in zaposlenimi v podjetju Mega-Metal d. o. o. V povezavi z omenjeno raziskavo smo si zastavili šest hipotez, s pomočjo katerih smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepciji odnosa med managerji in zaposlenimi v podjetju. Odnos smo proučevali skozi šest tematskih sklopov, sodelovanje med managerji in zaposlenimi, stil vodenja, motivacijo, komunikacijo, skupinsko delo in odnos managerja do podjetja, v katerem je zaposlen. Največje razlike so bile v sklopu odnosa managerja do podjetja v katerem je zaposlen, kjer je razvidno, da imajo managerji kljub razlikam pozitiven odnos do podjetja, v katerem so zaposleni. Najmanjše razlike pa smo opazili v sklopu motivacije, kjer smo ugotovili, da so zaposleni na delovnem mestu visoko motivirani.
Ključne besede: management, zaposleni, odnos management zaposleni, vodenje, vloga managerja.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 116; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: The outbreak of the COVID-19 pandemic in December 2019 in Wuhan, China, swiftly evolved into a global crisis affecting numerous countries worldwide. This study examines the management response of companies to the unprecedented challenges posed by the pandemic. The aim is to assess the effectiveness and adequacy of management strategies and explore changes in the implementation of management activities within the basic functions of management in changing circumstances. The research begins with a comprehensive review of available literature to establish a theoretical foundation. Key concepts related to management, its roles, crisis situations, and risk management are examined. Eminent scientists' perspectives on crisis management, particularly in the context of the global COVID-19 pandemic, are analyzed to gain a deeper understanding of the topic. The research conducted involved a comprehensive analysis of responses provided by a diverse group of respondents, consisting of professionals from various industries. The key findings shed light on the changes in management, leadership, and business approaches adopted by companies during the pandemic.
Ključne besede: management, leadership, management work, crisis, COVID-19, digitalization, digital transformation.
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 84; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Vodje morajo poznati svoje zaposlene in njihove potrebe, da lahko zagotavljajo najvišjo učinkovitost pri izvajanju vodstvenih nalog. Generacije so si med seboj zelo različne po vrednotah, ciljih in načinih dela, zato je nujno potrebno za vodjo, da pozna lastnosti posameznih generacij. Generacija Z se od prejšnjih generacij še toliko bolj razlikuje, saj so tako imenovani »otroci tehnologije«. Le ti so s tehnologijo odraščali in doživeli že kar nekaj večjih tehnoloških trendov (npr. razvoj pametnih telefonov in tabličnih računalnikov), ki so bistveno spremenili vsakdanje življenje, šolske sisteme in predvsem poslovni svet. V prvem delu diplomske naloge smo raziskali področje vodenja, v katerem smo opredelili področja vodenja, predstavili karakteristike uspešnega vodje in navedli različne teorije vodenja. V nadaljevanju smo predstavili značilnosti posameznih generacij ter strategijo za vodenje generacije Z. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, pa smo opravili raziskavo o vodenju generacije Z. Izdelali smo anketo, katere vprašanja se navezujejo na iskanje zaposlitve, željenem načinu vodenja in komuniciranja ter motivacijskih dejavnikov za generacijo Z. Anketo smo izvedli med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Rezultate smo med seboj primerjali in iskali razlike ter podobnosti med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Ugotovili smo, da med državama ne prihaja do večjih razlik. Večina zaznanih razlik se nanaša predvsem na nagrajevanje v številu dela prostih dni in količini dopusta. Za španske anketirance so tako ob iskanju dela, kot za motivacijo na delovnem mestu, pomembni dela prosti dnevi, medtem ko pri slovenskih anketirancih izstopa predvsem višina plače in denarne nagrade, kot tudi možnosti napredovanja. Navedene razkorake lahko pripišemo kulturnim razlikam med državama, saj je Španija znana po lagodnejšem in počasnejšem življenju, medtem pa v Sloveniji ljudje dajejo poudarek na uspeh in kariero.
Ključne besede: vodenje, generacije, teorije vodenja, stili vodenja, generacija Z
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 230; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,01 MB)