| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 215
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Generation Z and ethicality of advancement in the workplace : a study of Slovenia and Lithuania
Zlatko Nedelko, Valentina Peleckiene, Kęstutis Peleckis, Kestutis K. Peleckis, Giedre Lapinskiene, Vojko Potočan, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: The main purpose of this study was to examine the ethicality of future employees’ attitudes toward advancement in the workplace in Slovenia and Lithuania. This study focuses on students representing young adults from Generation Z as future employees in organizations. Using a survey of work-related issues, we collected 212 answers from Slovenian and 159 from Lithuanian' students from business faculties. We used t-tests and regression analyses to obtain results. We found that the future employees in Slovenia see organizationally beneficial behavior and self-indulgent behavior significantly more acceptable for their advancement, than their Lithuanian peers. No differences exist in the perception of destructive behavior among participants from both countries. Substantial differences in the importance of personal values ​​among Generation Z members in both societies, provide a strong support for the divergence nature of Generation Z across cultures. The impact of personal values on the ethicality of different behavior for advancement in the workplace among future employees in both societies is substantial, but biased and follows different patterns. In Slovenia, the dominant role has power, followed by hedonism, benevolence, security, conformity, tradition, and universalism, while in Lithuania, the dominant role belongs to self-direction, followed by tradition, universalism, security, achievement, and power. This study will help us to understand Generation Z values and their perceptions regarding ethicality of advancement in the workplace and enable organizations to manage the behavior of future employees.
Ključne besede: Generation Z, personal values, Slovenia, Lithuania, unethical practices, ethicality, behavior, advancement in the workplace
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 6; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (304,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Uporaba digitalnih tehnologij s strani managerjev v času pandemije in po njej
Nik Pek, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo digitalnih tehnologij managerjev v času pandemije covida-19 ter njihovo uporabo in uveljavitev v delovnem procesu, tudi po koncu epidemije. Digitalne tehnologije prispevajo k prilagodljivosti zaposlenih, saj omogočajo delo od doma oziroma delo na daljavo, hkrati pa ohranjajo produktivnost. Ta prilagodljivost je bila še posebej ključna med epidemijo, ko so bili fizični stiki omejeni. Podjetjem omogoča hitro prilagajanje spreminjajočim se razmeram, hkrati pa delavcem omogoča, da uskladijo svoje obveznosti z zahtevami osebnega življenja. Povečujeta se njihovo zadovoljstvo pri delu in predanost. Ključna digitalna orodja, ki so bila med pandemijo še posebej dragocena, vključujejo orodja za podporo sestankov in videoklice platforme za sodelovanje pri izmenjavi dokumentov in vodenja projektov ter napredna komunikacijska orodja, kot so aplikacije za komuniciranje in virtualni delovni prostori. Poleg tega je ključnega pomena upoštevati varnostne posledice uporabe tehnologij glede na porast transakcij in komunikacij, ki povečujejo tveganje kibernetskih groženj in kršitev varnosti podatkov. Zato je ključnega pomena, da vodje in zaposleni pridobijo znanja in spretnosti za uporabo digitalnih orodij, podjetja pa morajo izvajati inovativne varnostne ukrepe za zaščito podatkov in delovne sile. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je uvedba orodij vplivala na učinkovitost delovnih postopkov in zadovoljstvo zaposlenih v podjetjih med izbruhom covida-19. Poleg tega smo proučili pristope, ki jih uporabljajo organizacije pri uvajanju tehnologij v svoje dejavnosti, in izzive, s katerimi so se pri tem srečale. Na koncu so podana priporočila za izkoriščanje potenciala vseh tehnologij na delovnih mestih za povečanje prilagodljivosti, produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih, ne glede na zdravstvene ali druge izredne razmere.
Ključne besede: digitalne tehnologije, vodenje na daljavo, covid-19, sprememba poteka dela, uporaba digitalnih tehnologij v prihodnje, management, vodenje.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Stili vodenja, kultura in poslovni običaji - primerjava Slovenije in ZDA
Anej Krajnc, 2024, diplomsko delo

Opis: Poglobili smo se v različne sloge vodenja tako v Sloveniji kot tudi v ZDA. Spoznali smo nove informacije o različnih pristopih k vodenju, komunikaciji in motivaciji zaposlenih. Prav tako smo natančno preučili in primerjali kulturi obeh držav, vključno z njihovimi poslovnimi običaji. Naše ugotovitve nakazujejo, da so ZDA in Slovenija v številnih pogledih podobni, vendar obstajajo tudi nekatere razlike. Na primer, opazili smo različne sloge vodenja, pri čemer je avtokratski stil vodenja bolj razširjen v Sloveniji, medtem ko so v ZDA bolj naklonjeni demokratičnemu pristopu. Razlike se kažejo tudi v načinu komunikacije, kjer je v ZDA poudarek na učinkoviti komunikaciji za dosego ciljev, medtem ko je v Sloveniji več poudarka na osebnem vidiku komunikacije. Ameriška podjetja se bolj osredotočajo na prilagajanje motivacijskih sistemov posameznim potrebam zaposlenih in spodbujajo večjo individualizacijo, medtem ko so v Sloveniji motivacijski sistemi pogosteje usmerjeni na splošne standarde in pravila. Organizacijska kultura v ZDA je bolj odprta, inovativna in agilna v primerjavi s slovenskimi podjetji, ki so pogosto bolj hierarhična in tradicionalna. Glede poslovnih običajev je opaziti, da so urejena poslovna oblačila prisotna v obeh državah, vendar še vedno obstajajo razlike v načinu pozdravljanja in uporabi imen ter vikanju in tikanju. Naša manjša velikost nas ločuje od dosežkov, ki jih vidimo v večjih državah. Za doseganje večje konkurenčnosti bi morali povečati inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in globalno prisotnost. Čeprav je to izzivno, že majhni koraki lahko pripomorejo k večjemu uspehu in prepoznavnosti. V naši nalogi smo dodali tudi tabelo za primerjavo, ki zajema vse teoretično obravnavane vidike. Ta tabela bi lahko bila koristna za vsakogar, ki se pripravlja na poslovno pot v ZDA, saj lahko iz nje izve, kaj pričakovati na tistem trgu. Čeprav smo si podobni, je priprava na sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji ključna za uspeh.
Ključne besede: Stili vodenja, Slovenija, ZDA, moč, odgovornost, komuniciranje, motiviranje, kultura, poslovni običaji, poslovni bonton.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 30; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (578,33 KB)

4.
Vpliv osebnosti na vodenje
Mojca Mihec, 2024, diplomsko delo

Opis: Vodje imajo v organizacijah ključno vlogo, saj povezujejo zaposlene z vodstvom in dosegajo cilje podjetja. Osebnostne lastnosti imajo pomembno vlogo pri vodenju, oblikovanju vedenja, odločitev in interakcij. Osebnost vpliva tudi na komunikacijske tehnike, reševanje konfliktov in motivacijo. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali vpliva osebnost na značilnosti vodenja. V prvem delu smo opredelili, kaj je vodenje, funkcije managementa, modele in teorije vodenja ter stile vodenja. Opredelili smo tudi osebnost, osebnostne lastnosti, področja osebnostne strukture ter introvertiranost in ekstravertiranost. Ugotavljali smo, kakšen je vpliv osebnosti na neposredno vodenje, komuniciranje, motiviranje in skupinsko delo. V aplikativnem delu smo izvedli intervjuje z več vodji, skozi katere smo spoznali, kakšni so vplivi njihovih osebnosti. Ugotovili smo, da imajo introvertirani in ekstravertirani vodje edinstvene prednosti in pristope, vendar se razlikujejo v odločanju, dinamiki timskega dela in motivaciji zaposlenih. Introvertirani vodje se osredotočajo na notranjo refleksijo, medtem ko ekstravertirani vodje uspevajo v okoljih sodelovanja. Vodje prilagodijo svoje stile vodenja tako, da se ujemajo s svojimi značilnostmi, s čimer navdihujejo in krepijo svoje ekipe. Introvertirane vodje odlikuje globoko razmišljanje, strateško načrtovanje in sprejemanje premišljenih odločitev. Zaposlene motivirajo z zgledom in individualizirano pozornostjo. Vendar pa lahko njihova zadržana narava omeji njihovo sposobnost spodbujanja velikih skupin. Raje imajo strukturirano in dobro načrtovano timsko delo, v izziv jim je spodbujati hitre in obsežne skupine. Njihova komunikacija pogosto poteka prek pisnih sporočil ali ena na ena. Ekstravertirani vodje vodijo odločno, z veliko navdušenja in energije. Svoje ekipe motivirajo z javnim priznanjem in kolektivnim navdušenjem, da ustvarijo delovno okolje z visoko energijo. Bolje uspevajo v energičnih, sodelujočih timskih okoljih ter dajejo prednost verbalni komunikaciji in pogostim interakcijam.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, osebnostne lastnosti, temperament, introvertirani vodje, ekstravertirani vodje.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 26; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Vodenje in komunikacija
Sara Perovnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Vsako podjetje ima vsaj enega vodjo, ki vpliva na svoje zaposlene z namenom doseganja zastavljenih ciljev. Pomembno je razlikovati vodenje in management, saj je vodenje le funkcija managementa in pomeni vplivanje na ljudi. Tako kot se vodenje razlikuje od managementa, se tudi vodje in managerji med seboj zelo razlikujejo. Pomemben element vodenja je tudi komunikacija. V diplomskem delu smo raziskali, kako sta vodenje in komunikacija med seboj povezana. V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili vodenje, predstavili glavne značilnosti in razlike med managerji ter vodji. Temu sledijo različni stili vodenja, predstavitev dejavnikov uspešnega vodenja ter lastnosti uspešnih vodij. Na koncu tega poglavja pa smo predstavili še, kako čustva vplivajo na samo vodenje ter vlogo in pomen odnosa med vodji ter podrejenimi. Sledi drugo poglavje z naslovom komunikacija, kjer smo najprej predstavili proces komuniciranja in katere komunikacijske kanale poznamo, opredelili smo vrste komunikacije glede na različne kriterije, predstavili morebitne ovire, ki se lahko pojavijo med procesom komuniciranja ter povezavo med vodenjem in komunikacijo. Sledi empirični del, kjer smo s pomočjo ankete raziskali komunikacijo v podjetju Tesnila GK, d. o. o. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se najpogosteje med nadrejenimi in podrejenimi uporablja neformalen način komunikacije. Najpogosteje uporabljena oblika komuniciranja je sestanek. Rezultati so nas pripeljali do ugotovitve, da so zaposleni v podjetju na splošno zadovoljni in da jih nadrejeni s pomočjo komunikacije najbolj motivirajo k delu, če jih pohvalijo, jim namenijo kakšno lepo in spodbudno besedo.
Ključne besede: Vodenje, stili vodenja, komunikacija, komunikacijski kanali, ovire pri komunikaciji
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 37; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
Uvedba standarda kakovosti sist en iso 9001:2015 in ocena učinkov uvedbe
Stanislav Hozjan, 2024, magistrsko delo

Opis: Zagotavljanje kakovosti je ključnega pomena pri izvajanju storitev v procesu graditve objektov. Ocenjevanje kakovosti pri storitvah je težje kot pri izdelkih, saj so storitve neotipljive in nemerljive. Dejavniki, ki vplivajo na doseganje visoke stopnje kakovosti pri storitvah graditve objektov, vključujejo neprimerne specifikacije v ponudbah, nepopolne ali slabe vhodne podatke, neprimerno komunikacijo med udeleženci, neustrezen nadzor nad kakovostjo in podobno. Za dosego visoke ravni kakovosti je pomembno vzpostaviti sistem vodenja kakovosti in sistem zagotavljanja kakovosti, ki omogočata usmerjanje, nadzorovanje ter izpolnjevanje pričakovanj naročnika, ustrezen nadzor nad projekti, zmanjševanje napak in pomanjkljivosti, izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti ter povečanje zaupanja z naročnikove strani. Ključni namen magistrskega dela je podati napotke za vzpostavitev ustreznih sistemov vodenja kakovosti in zagotavljanja kakovosti v inženiring ter projektantskih podjetjih ter njihovo pravilno upravljanje za dosego optimalnih rezultatov. Magistrsko delo v nadaljevanju obravnava uvedbo sistema kakovosti v podjetje ZEU , družba za načrtovanje in inženiring d. o. o. v skladu z zahtevami mednarodnega standarda SIST ISO 9001:2015 in ob upoštevanju lastnosti obravnavanega podjetja ter izvedene analize anketnega vprašalnika skuša ugotoviti pomembnost vzpostavljenega sistema vodenja kakovosti v inženiring podjetjih ter oceniti učinke za podjetje. Bistvena ugotovitev dela je, da zagotavljanje kakovosti v procesu izvajanja storitev (svetovalnega) inženiringa omogoča izpolnjevanje pričakovanj naročnikov, zmanjšanje števila napak, povečanje zaupanja naročnikov, povečanje učinkovitosti in konkurenčne prednosti podjetja.
Ključne besede: SIST ISO 9001 : 2015, kakovost, zagotavljanje kakovosti, inženiring podjetje, projektantsko podjetje
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

7.
How personal values follow the societal lockdown due to COVID-19 : case of business students in Slovenia
Vojko Potočan, Zlatko Nedelko, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: We examined patterns of change and stability in four individual-level higher-order groups of Schwartz personal values among individuals during societal lockdown caused by COVID-19 epidemic. The study involves comparison of personal values of 85 business students during societal lockdown, with their personal values in pre- and post-pandemic periods. Sampled group of individuals includes undergraduate and graduate students from University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Maribor, Slovenia. Contrary to previous publications, our results indicate a decrease of mean-level for all four higher-order groups of individuals’ values during societal lockdown of COVID-19. In the value hierarchy, self-transcendence values remain first, followed by conservation, openness to change, and self-enhancement values. In the period after the COVID-19, personal values again approached their pre-pandemic levels. Self-transcendence and conservation returned close to baseline levels, while openness to change and self-enhancement values exceeded initial pre-epidemic levels. In the value hierarchy, lead openness to change values, followed by the self-transcendence, self-enhancement, and conservation values. We discuss perceived changes in business students’ values due to the COVID-19 pandemic and present their capacities for dealing with potential unfavorable and threatening circumstances in the future.
Ključne besede: personal values, COVID-19, societal lockdown, young adults, changing values
Objavljeno v DKUM: 27.05.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (595,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
8th FEB International Scientific Conference : Challenges in the Turbulent Economic Environment and Organizations’ Sustainable Development
2024, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Opis: The proceedings of the 8th scientific conference, organized by the Faculty of Economics and Business, University of Maribor, titled "Challenges in the turbulent economic environment and organizations’ sustainable development," present research and findings on the challenges that companies as well as other organizations face in unpredictable economic environments and efforts towards sustainable development. Various distinguished European authors address the impacts of global economic fluctuations on business operations and emphasize the importance of adaptability and innovation in tackling these challenges. Additionally, they underscore the significance of sustainable development as a crucial factor for the long-term success of companies and present strategies for its effective implementation. Through analyses and case studies, authors reveal key factors influencing the success of organizations in turbulent economic environments and offer guidelines for designing responsive and sustainability-focused business models.
Ključne besede: sustainability, economic environment, sustainable development, business challenges, competitiveness, turbolent environment
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (12,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vodenje malega in velikega podjetja
Ana Mari Mihelič, 2024, diplomsko delo

Opis: Poznamo vodenje v različno velikih organizacijah. Na splošno vodenje vpliva na delovanje podjetij vseh vrst in velikosti. V diplomski nalogi je opisano kako vodenje vpliva na velika in mala podjetja ter kakšne so razlike med njima.
Ključne besede: Vodenje, veliko podjetje, malo podjetje, motivacija
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
PRIMERJAVA VPLIVA GOSPODARSKE KRIZE IZ LETA 2008 IN COVID - 19 KRIZE NA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - PRIMERI TOYOTE, VOLKSWAGNA IN GENERAL MOTORS
MITJA ŠTUMPF, Zlatko Nedelko, 2024, diplomsko delo

Opis: Področje raziskave diplomskega dela je primerjava vpliva gospodarske krize iz leta 2008 in Covid-19 krize na avtomobilsko industrijo na primeru treh večjih proizvajalcev avtomobilov, Toyote, Volkswagna in General Motorsa. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega dela z usmeritvijo v krize, s katerimi se soočajo podjetja, in drugega, raziskovalnega dela, kjer smo analizirali soočanje treh proizvajalecv s krizama. Kriza je širok pojem, ki lahko prizadene posameznika, organizacijo, državo itd. Lahko so predvidljive, kot je bila gospodarska kriza iz leta 2008, ali nepredvidljive, kot je bila Covid-19 kriza, ki je bila povezana s pandemijo koronavirusa. Avtomobilska industrija je bila prizadeta na večih področjih, tako v času gospodarske krize kot tudi v času Covid-19 krize. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako sta krizi vplivali na delovanje avtomobilskih proizvajalcev Toyote, Volkswagna in General Motorsa, ter kakšne so bile podobnosti in razlike v njihovem soočanju. Krizi, ki sta prizadeli avtomobilsko industrijo, sta si bili precej različni, spopadanje podjetij s krizama pa je bilo dokaj podobno. Veliko vlogo pri soočanju podjetij s krizama je imel krizni management, ki je omogočil, da so se podjetja prilagodila na krizne razmere, kot je bila preusmeritev proizvodnje, in ublažila posledice, ki sta jih prinesli krizi. Podjetja so se, tako ekonomski krizi, kot Covid-19 krizi, prilagodila tako, da so prilagodila svoje poslovne modele, ter tako ohranila konkurenčnost na trgu, kupce in ključne dobavitelje. Večinoma so prilagodila svoje delovanje tako, da so zmanjšala svoje proizvodne zmogljivosti ali pa, v času Covid-19 krize, tudi z zaprtjem določenih obratov.
Ključne besede: Gospodarstvo, Covid-19, kriza, avtomobilska industrija, Toyota, Volkswagen, General motors.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

Iskanje izvedeno v 3.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici