| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES IN DEJAVNIKI STRESA MED ŠTUDENTI PSIHOLOGIJE
Yoana Petrova Yordanova, 2015, magistrsko delo

Opis: Naša raziskava je poskušala preučiti dejavnike stresa in strategije spoprijemanja v povezavi z nevroticizmom med dvesto štirinajstimi študenti psihologije Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Naš glavni cilj je bil raziskati povezavo med demografskimi spremenljivkami, kot so spol, način bivanja in letnik študija v primerjavi s stopnjo obsega stresogenih dejavnikov pri študentih. Rezultati kažejo, da obstajajo razlike v obsegu stresogenih dejavnikov med študenti, ki živijo s starši in tistimi, ki živijo v študentskem domu ali v podnajemniškem stanovanju, tako kot smo predpostavili. Razlike med letniki niso statistično pomembne, vendar obstaja tendenca, da je med višjimi letniki obseg stresogenih dejavnikov povezanih s časovnim pritiskom in romantičnimi težavami višji. Rezultati o razlikah med spoloma, čeprav prav tako statistično nepomembni, kažejo tendenco, da je obseg stresogenih dejavnikov pri ženskah skoraj pri vseh dimenzijah višji kot pri moških. Tako kot smo predpostavili, se je pokazala zmerna pozitivna, statistično pomembna povezava med stopnjo čustvene nestabilnosti in obsegom stresogenih dejavnikov, povezanih s socialnimi odnosi in s študijskimi izzivi. Podobno smo odkrili tudi zmerno pozitivno, statistično pomembno povezavo med stopnjo nevroticizma in zanikanjem, samoobtoževanjem in vedenjsko neaktivnostjo kot strategijami spoprijemanja.
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, študenti psihologije, strategije spoprijemanja, nevroticizem
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 1456; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

2.
Vloga perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja
Diana Špilak, 2019, magistrsko delo

Opis: Perfekcionizem, ki ga lahko definiramo kot težnjo k popolnosti, se povezuje tako z ugodnimi kot z neugodnimi izidi za posameznika, kar je potrdilo veliko raziskav. V magistrski nalogi smo se osredotočili na povezanost perfekcionizma z neugodnimi izidi za posameznika. Namen pričujoče študije je bil preveriti vlogo perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja na vzorcu srednješolske populacije v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 146 srednješolcev, od tega 37 fantov in 109 deklet, starih od 15 do 19 let. Udeleženci raziskave so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz petih delov. Prvi del so sestavljala demografska vprašanja, nato so udeleženci izpolnili Frostovo lestvico perfekcionizma FMPS, Lestvico perfekcionizma za otroke in mladostnike CAPS, Inventarij socialne fobičnosti SPIN in Vprašalnik vzorcev hranjenja EAT-26. Hipoteze smo v programu SPSS preverjali s t-testom, Mann-Whitneyevim U-testom za neodvisne vzorce, regresijsko analizo in dodatkom Process Macro. Ugotovili smo, da so pozitivni napovedniki socialne anksioznosti perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja. Kot pozitivni napovedniki motenj hranjenja so se izkazali perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak ter socialna anksioznost. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da je dimenzija hujšanje pozitiven napovednik indeksa telesne mase, bulimija in preokupacija s hrano ter oralna kontrola pa sta negativna napovednika indeksa telesne mase. Rezultati so pokazali, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, socialne anksioznosti in motenj hranjenja. Natančneje, ugotovili smo, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, ki se kaže zlasti kot dvom v svoja dejanja in zaskrbljenost pred napakami, prav tako pa so pri dekletih v primerjavi s fanti bolj izražena vedenja, ki se nanašajo na hujšanje, preokupacijo s telesnim videzom in motenimi vzorci hranjenja, značilnimi za bulimijo nervozo.
Ključne besede: perfekcionizem, socialna anksioznost, motnje hranjenja
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 214; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

3.
Empatija in narcisizem med študenti psihologije in medicine
Lea Korošec, 2019, magistrsko delo

Opis: Novejša dognanja na področju empatije in narcisizma poročajo o zmanjšanju prisotnosti empatije, hkrati pa je moč zaslediti porast narcisizma, kar je zlasti opazno pri študentih. Te ugotovitve pa niso problematične samo za posameznike, temveč tudi za celotno kulturo. Namen raziskave je torej preučiti empatijo in narcisizem (tako odkriti kot prikriti) ter njuno povezanost pri študentih psihologije in medicine. Zanimalo nas je, katere demografske lastnosti napovedujejo empatijo in narcisizem ter ali se pojavljajo razlike med skupinama študentov psihologije in medicine. Prav tako smo raziskali, kakšno vlogo nosita odkriti in prikriti narcisizem pri napovedovanju empatije – tudi kognitivne in emocionalne empatije. Na koncu nas je zanimala še teža smeri študija pri empatiji in odkritem narcisizmu na vzorcu vseh študentov, ki je zajemal tako študente psihologije in medicine kot tudi študente ostalih smeri. Končni vzorec je zajemal 323 študentov, od tega je bilo 236 študentov psihologije in medicine. Podatke smo pridobili z apliciranjem testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik empatije Indeks medosebne odzivnosti IRI, Vprašalnik (odkritega) narcisizma NPI in Lestvico hipersenzitivnega (prikritega) narcisizma HSNS. S statističnimi analizami smo najprej podrobneje proučili vzorec študentov psihologije in medicine, kasneje pa še celoten vzorec. Hipoteze, ki smo jih oblikovali na podlagi preteklih raziskav, smo preverjali s pomočjo regresijskih analiz in t–testom. Rezultati na vzorcu študentov psihologije in medicine so pokazali, da imajo ženske višje izraženo empatijo v primerjavi z moškimi. Hkrati pa imajo študentje z nižje izraženim odkritim narcisizmom in višje izraženim prikritim narcisizmom višje izraženo empatijo. Enako se je izkazalo tudi za emocionalno in kognitivno empatijo, le pri slednji se prikriti narcisizem ni izkazal kot statistično pomemben napovednik. Nadalje se je pokazalo, da imajo moški višje izražen odkriti narcisizem v primerjavi z ženskami, in da študentje psihologije izkazujejo višjo raven empatije v primerjavi s študenti medicine. Na vzorcu vseh študentov pa smo ugotovili, da imajo študentje psihologije in medicine višje izraženo empatijo v primerjavi z ostalimi študenti, ki niso toliko usmerjeni na delo z ljudmi. Omenjeni rezultati opozarjajo na pomembnost proučevanja empatije in narcisizma ter nakazujejo na morebitne intervencije, ki bi bile potrebne za povečanje empatije in zmanjšanje narcisizma pri študentih.
Ključne besede: empatija, kognitivna empatija, emocionalna empatija, odkriti narcisizem, prikriti narcisizem, študentje
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 175; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Perfekcionizem, samoučinkovitost in življenjski slog študentov medicine
Katarina Rebernak, 2019, magistrsko delo

Opis: V predstavljeni magistrski nalogi smo v skladu z obstoječimi teoretskimi konstrukti avtorjev Hewitta in Fletta (1991) ter Frosta s sodelavci (1990) preverjali izraženost perfekcionističnih teženj v raziskavo vključenih študentih medicine (N=74). Razen izraženosti perfekcionizma smo v zajetem vzorcu študentov preverjali tudi povezave pojava s stopnjo samoučinkovitost, kot jo opredeljujeta avtorja Schwarzer in Jerusalem (1981; Schwarzer, 1993; Schwarzer in Jerusalem, 2007), pa tudi z zdravjem povezanih navad in življenjskega sloga, kot jih opredeljujejo avtorji Wilson s sodelavci (1984) oziroma Dizeo, Thayasivamin in Sledjevski (2004). V raziskavo, ki smo jo opravljali v letu 2018, smo vključili študente drugega letnika študija na mariborski medicinski fakulteti. Analiza rezultatov je pokazala, da zajeti vzorec študentov medicine izkazuje predvsem t.i. nase usmerjen perfekcionizem, sledijo pa karakteristike, ki jih po avtorjih Hewittu in Flettu predstavlja perfekcionizem, usmerjen na druge ter nato še t.i. socialno predpisan perfekcionizem. Prevladujejo posamezniki z visoko postavljenimi standardi, s težko uresničljivi zahtevami in pričakovanji do sebe, ki ob morebitnih neuspehih postanejo kritični do sebe, obtožujejo pa tudi druge osebe in lahko postanejo celo odkrito odklonilni ali celo sovražni do drugih (Hewitt in Flett, 1991). Najmanj, glede na drugi dve obliki perfekcionizma, je v zajetem vzorcu izražen socialno predpisan perfekcionizem – ki se navadno po imenovanih avtorjih kaže v strahu pred tujo kritiko in posameznike navadno vodi k neprilagojenim oblikam perfekcionizma. So se pa prav v tem pokazale pomembne razlike med spoloma. Pri upoštevanju Frostovega teoretskega modela študija prikazuje, da so študetni medicine v primerjavi s študentkami dovzetnejši za strahove pred napakami in neuspehom v socialnem okolju, v katerem se želijo za vsako ceno bolj izkazati in potrditi, pri tem imajo večje pritiske, zlasti zaradi višje postavljenih pričakovanj in zahtev njihovih staršev. Vse našteto jih izpostavlja k neprilagojenim oblikam perfekcionizma, posledično pa k prevladi negativnih afektov in celo k stanjem depresije (Frost idr., 1993). Ugotovili pa smo tudi, da obstaja povezava med dimenzijami perfekcionizma, splošno samoučinkovitostjo in življenjskim slogom, pri čemer se je splošna samoučinkovitost pokazala kot najpomembnejši napovednik življenjskega sloga.
Ključne besede: dimenzije perfekcionizma, splošna samoučinkovitost, življenjski slog, življenjske navade, študenti medicine
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 122; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

5.
Biopsihosocialni model kronično ponavljajoče se bolečine
Zlatka Rakovec-Felser, Jernej Vidmar, Rok Holnthaner, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Bolečina ni le znak bolezni, večkrat je povsem samostojen pojav, ki pa je vselej povezan s psihološkimi dejavniki (Sternberg, 1973). Posebno o kronični, ponavljajoči se bolečini, ki se postopno razvije kot sindrom fizioloških, psiholoških in vedenjskih sprememb, v odvisnosti druga od druge, je treba razmišljati v tej smeri. V raziskavo smo naključno zajeli 50 oseb s tenzijskim glavobolom, ki so v zadnjem letu večkrat iskali zdravniško pomoč. Preverili smo jakost njihove bolečine, njeno trajanje, obseg doživetih obremenitev in potrebnih prilagoditvenih poskusov, konstitucionalne oziroma temperaturne značilnosti načine spoprijemanja, osebnostne poteze, vlogo bolečine v intra in intersubjektnem komuniciranju. Rezultate smo s pomočjo multivariatne analize variance (MANOVA) primerjali s kontrolno skupino in podatke testirali z analizo variance. Oseba, ki trpi in pričakuje pomoč, je v naši skupini največkrat ženska, poročena, z osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, stara okrog 40 let. Kot kaže se bolečina pojavi v stanju stresne izčrpanosti, ki pa ni odvisna le od ocene doživetih obremenitev ter poskusov razrešiti jih, pač pa tudi od konstitucijsko šibkejšega živčnega aparata teh oseb in njihovega manj učinkovitega sloga spoprijemanja s problemi. Pomemben dejavnik vztrajanja bolečine se skriva v njihovi odvisnosti od socialnega polja pa tudi v odzivih drugih oseb (zdravnik, partner). Pomembno je, da se v obravnavi oseb s kronično bolečino, posebno še tistih s tenzijskim glavobolom, naslonimo na bio-psihosocialni model bolečine ter take osebe vključimo v integrativno terapijo, katere del je tudi psihološka obravnava. Vloga psiholoških dejavnikov v pojavnosti bolečine mora biti zato jasna, saj tudi tako lahko preprečimo kronifikacijo pojava.
Ključne besede: bolečina, biopsihosocialni model, kronični glavoboli, temperament, spoprijemanje, socialno učenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1218; Prenosov: 70
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Priprava bolnika na stresogene postopke med hospitalizacijo
Marjanca Matvoz, Špela Planinc, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: anksioznost, spoprijemanje, operacija, suportivne intervencije
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 506; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (516,93 KB)

7.
Maternal perceptions of and responses to child sexual abuse
Zlatka Rakovec-Felser, Lea Vidovič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Several researches indicate that most child victims delay disclosing of sexual abuse for significant periods of time. There are numerous reasons as to why children are avoiding the disclosure of the abuse. The aim of this study was to determine how a mother’s response to a child’s allegations impacts the child’s willingness to disclose sexual abuse. Methods: We conducted a retrospective quantitative and qualitative analysis of 73 court-referred cases of child sexual abuse which have been disclosed in Slovenia in the last ten years. All the child victims included in the study were female and the perpetrators adult male persons. The expert opinions were made by the same expert. Results: We realized that, at the occurrence of abuse, the child victims were from 4 to 15 years old and their mean age was at 11. 5 years. About two-thirds of children were victims of the intra-familial type (61.6%) and a little more than one third of extra-familial type of sexual abuse (38.4%). The group of victims with the support of their mothers needed about 9 months to disclose the secret, while the delay of the disclosure in the cases without the support of mothers was much longer (M=6.9 years). Conclusion: For female child victims of sexual abuse the perceived protective attitude of their mothers is very important. Especially when the sexual abuse happened in the family, the mother’s support can attribute to stop the ongoing abuse, eliminate its immediate effects and decrease its likely negative long-term outcome.
Ključne besede: child sexual abuse, disclosure, maternal response
Objavljeno: 05.04.2017; Ogledov: 458; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (889,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Domestic violence and abuse in intimate relationship from public health perspective
Zlatka Rakovec-Felser, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: In this article we pay attention to the violence which, due to the fear of social stigma, could be hidden from the public eye for a long time but could have serious health consequences for the individual, family, and society-physical and psychological forms of domestic violence and abuse in male-female intimate relationship. Besides its nature and extent data in general population, we review also the surveys data about its theoretical basis, its risk factors and possible effects on mental and physical health, not only on in conflicts involved partners, but also on family as a whole, and especially on the children that growing up in such a problematic domestic circumstances.
Ključne besede: domestic violence, perpetrator, victim, gender differences
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 474; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (674,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Health professionals - stress, burnout and prevention
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: The medical staffs in health service institutions are often required to spend time in intense involvement with other people. Frequently, the staff-client interaction is centred on the client's current problems (physical, psychological, social) and is therefore charged with feelings of pain and suffering, fear, despair, turmoil and anger. The main aim of our meeting is to discuss the consequences of such personal burdens as well as to get a better insight into the background of professional burnout phenomenon in general. Because a burnout could not be only the result of job characteristics but could appear also as the result of work organization type, social relationships, as well as of some personal characteristics and individual′s life style, too, it is essential to look for the forms of support not only on the individual, but it is necessary to consider also the preventive options at the institutional level.
Ključne besede: professional burnout, social exchange balance, human well-being
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 296; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Izgorevanje med študenti medicine
Špela Planinc, Vid Florjančič Žunko, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: izgorevanje, študenti medicine, čustvena izčrpanost, učinkovitost, cinizem
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 341; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1003,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici