SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES IN DEJAVNIKI STRESA MED ŠTUDENTI PSIHOLOGIJE
Yoana Petrova Yordanova, 2015, magistrsko delo

Opis: Naša raziskava je poskušala preučiti dejavnike stresa in strategije spoprijemanja v povezavi z nevroticizmom med dvesto štirinajstimi študenti psihologije Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Naš glavni cilj je bil raziskati povezavo med demografskimi spremenljivkami, kot so spol, način bivanja in letnik študija v primerjavi s stopnjo obsega stresogenih dejavnikov pri študentih. Rezultati kažejo, da obstajajo razlike v obsegu stresogenih dejavnikov med študenti, ki živijo s starši in tistimi, ki živijo v študentskem domu ali v podnajemniškem stanovanju, tako kot smo predpostavili. Razlike med letniki niso statistično pomembne, vendar obstaja tendenca, da je med višjimi letniki obseg stresogenih dejavnikov povezanih s časovnim pritiskom in romantičnimi težavami višji. Rezultati o razlikah med spoloma, čeprav prav tako statistično nepomembni, kažejo tendenco, da je obseg stresogenih dejavnikov pri ženskah skoraj pri vseh dimenzijah višji kot pri moških. Tako kot smo predpostavili, se je pokazala zmerna pozitivna, statistično pomembna povezava med stopnjo čustvene nestabilnosti in obsegom stresogenih dejavnikov, povezanih s socialnimi odnosi in s študijskimi izzivi. Podobno smo odkrili tudi zmerno pozitivno, statistično pomembno povezavo med stopnjo nevroticizma in zanikanjem, samoobtoževanjem in vedenjsko neaktivnostjo kot strategijami spoprijemanja.
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, študenti psihologije, strategije spoprijemanja, nevroticizem
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 772; Prenosov: 169
.pdf Polno besedilo (2,13 MB)

2.
Biopsihosocialni model kronično ponavljajoče se bolečine
Zlatka Rakovec-Felser, Jernej Vidmar, Rok Holnthaner, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Bolečina ni le znak bolezni, večkrat je povsem samostojen pojav, ki pa je vselej povezan s psihološkimi dejavniki (Sternberg, 1973). Posebno o kronični, ponavljajoči se bolečini, ki se postopno razvije kot sindrom fizioloških, psiholoških in vedenjskih sprememb, v odvisnosti druga od druge, je treba razmišljati v tej smeri. V raziskavo smo naključno zajeli 50 oseb s tenzijskim glavobolom, ki so v zadnjem letu večkrat iskali zdravniško pomoč. Preverili smo jakost njihove bolečine, njeno trajanje, obseg doživetih obremenitev in potrebnih prilagoditvenih poskusov, konstitucionalne oziroma temperaturne značilnosti načine spoprijemanja, osebnostne poteze, vlogo bolečine v intra in intersubjektnem komuniciranju. Rezultate smo s pomočjo multivariatne analize variance (MANOVA) primerjali s kontrolno skupino in podatke testirali z analizo variance. Oseba, ki trpi in pričakuje pomoč, je v naši skupini največkrat ženska, poročena, z osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, stara okrog 40 let. Kot kaže se bolečina pojavi v stanju stresne izčrpanosti, ki pa ni odvisna le od ocene doživetih obremenitev ter poskusov razrešiti jih, pač pa tudi od konstitucijsko šibkejšega živčnega aparata teh oseb in njihovega manj učinkovitega sloga spoprijemanja s problemi. Pomemben dejavnik vztrajanja bolečine se skriva v njihovi odvisnosti od socialnega polja pa tudi v odzivih drugih oseb (zdravnik, partner). Pomembno je, da se v obravnavi oseb s kronično bolečino, posebno še tistih s tenzijskim glavobolom, naslonimo na bio-psihosocialni model bolečine ter take osebe vključimo v integrativno terapijo, katere del je tudi psihološka obravnava. Vloga psiholoških dejavnikov v pojavnosti bolečine mora biti zato jasna, saj tudi tako lahko preprečimo kronifikacijo pojava.
Ključne besede: bolečina, biopsihosocialni model, kronični glavoboli, temperament, spoprijemanje, socialno učenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 493; Prenosov: 20
URL Polno besedilo (0,00 KB)

3.
Priprava bolnika na stresogene postopke med hospitalizacijo
Marjanca Matvoz, Špela Planinc, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: anksioznost, spoprijemanje, operacija, suportivne intervencije
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 339; Prenosov: 39
.pdf Polno besedilo (516,93 KB)

4.
Maternal perceptions of and responses to child sexual abuse
Zlatka Rakovec-Felser, Lea Vidovič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Several researches indicate that most child victims delay disclosing of sexual abuse for significant periods of time. There are numerous reasons as to why children are avoiding the disclosure of the abuse. The aim of this study was to determine how a mother’s response to a child’s allegations impacts the child’s willingness to disclose sexual abuse. Methods: We conducted a retrospective quantitative and qualitative analysis of 73 court-referred cases of child sexual abuse which have been disclosed in Slovenia in the last ten years. All the child victims included in the study were female and the perpetrators adult male persons. The expert opinions were made by the same expert. Results: We realized that, at the occurrence of abuse, the child victims were from 4 to 15 years old and their mean age was at 11. 5 years. About two-thirds of children were victims of the intra-familial type (61.6%) and a little more than one third of extra-familial type of sexual abuse (38.4%). The group of victims with the support of their mothers needed about 9 months to disclose the secret, while the delay of the disclosure in the cases without the support of mothers was much longer (M=6.9 years). Conclusion: For female child victims of sexual abuse the perceived protective attitude of their mothers is very important. Especially when the sexual abuse happened in the family, the mother’s support can attribute to stop the ongoing abuse, eliminate its immediate effects and decrease its likely negative long-term outcome.
Ključne besede: child sexual abuse, disclosure, maternal response
Objavljeno: 05.04.2017; Ogledov: 138; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (889,29 KB)

5.
Domestic violence and abuse in intimate relationship from public health perspective
Zlatka Rakovec-Felser, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: In this article we pay attention to the violence which, due to the fear of social stigma, could be hidden from the public eye for a long time but could have serious health consequences for the individual, family, and society-physical and psychological forms of domestic violence and abuse in male-female intimate relationship. Besides its nature and extent data in general population, we review also the surveys data about its theoretical basis, its risk factors and possible effects on mental and physical health, not only on in conflicts involved partners, but also on family as a whole, and especially on the children that growing up in such a problematic domestic circumstances.
Ključne besede: domestic violence, perpetrator, victim, gender differences
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (674,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici