| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
41.
RAZLIKE V TEKMOVALNOSTI OTROK V MESTU IN NA PODEŽELJU
Janja Salaj, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Razlike v tekmovalnosti otrok v mestu in na podeželju sem predstavila odnose med vrstniki, vrstniške skupine in kakšno vlogo imajo vrstniki v življenju otrok in mladostnikov. Opisala sem kako se oblikujejo vrstniške skupine, kateri so kriteriji, ki določajo skupino in kakšni so pozitivni in negativni vplivi vrstnikov. Predstavila sem sociometrično metodo in preučila, kakšna je priljubljenost med vrstniki. Prav tako sem opredelila pojem tekmovalnosti, kakšne so negativne plati tekmovalnosti in kaj so vzroki za tekmovalnost. Definirala sem samopodobo in opisala, kako je samopodoba povezana s tekmovalnostjo. Zabeležila pa sem tudi nekaj primerov tekmovalnih situacij, ki so jih navedli učitelji na različnih šolah. V empiričnem delu naloge sem s pomočjo anketnega vprašalnika zbrala podatke na štirih osnovnih šolah. Pridobila sem podatke o tem, ali učenci menijo, da so tekmovalni in ali se tega, da so tekmovalni sami zavedajo, jih povprašala po mnenju, kdo je bolj tekmovalen ali dekleta ali fantje. Vprašala sem jih tudi ali so opazili tekmovalnost v razredu in v čem so jo opazili. Zanimalo me je, ali jim je pomembno, da so na določenem področju boljši od sošolcev in sošolk in na katerem področju jim je to pomembno (na športnem področju, na področju učnega uspeha, na področju prijateljstva in na področju oblačenja). Zanimalo me je tudi kakšne so reakcije učencev na nova oblačila sošolcev in sošolk, na boljše ocene, na pohvalo učitelja… V raziskavi je sodelovalo 203 učencev. 101 je bilo učencev iz mestne šole (50 deklic in 51 dečkov) in 102 učencev iz podeželske šole (53 deklic in 49 dečkov). Rezultati so pokazali, da je večina učencev tekmovalnih, vendar se jih kar nekaj svoje tekmovalnosti ne zaveda. Ugotovila sem, da obstajajo majhne razlike v tekmovalnosti učencev v mestu in na podeželju, ki so statistično pomembne.
Ključne besede: vrstniki, vrstniški odnosi, vrstniške skupine, tekmovalnost, samopodoba
Objavljeno: 14.01.2016; Ogledov: 533; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (932,84 KB)

42.
Izbira partnerice pri študentih prvega in tretjega letnika
Lidija Druzovič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava stile navezanosti v povezavi z izbiro partnerice študentov prvih in tretjih letnikov. Ugotavljali smo, ali sta trenutna želja po partnerski zvezi in število zvez povezana z oceno pomembnosti posameznih lastnosti partnerice ter kako se posamezni stili navezanosti povezujejo s posameznimi lastnostmi partnerice. V teoretičnem delu smo se osredotočili na teme, ki se povezujejo s problemom naše raziskave, in sicer smo predstavili razvojna obdobja, partnerstvo v različnih razvojnih obdobjih, navezanost skozi razvojna obdobja in v partnerstvu ter pomembne lastnosti pri izbiri partnerja. V raziskavi je sodelovalo 160 študentov moškega spola, in sicer 84 študentov prvih letnikov in 76 študentov tretjih letnikov. Raziskava je bila izvedena na različnih fakultetah v Mariboru. Rezultati raziskave so pokazali, da število zvez ni povezano z oceno pomembnosti posameznih lastnosti partnerice. Študentje tretjih letnikov ne ocenjujejo višje pomembnosti osebnostnih lastnosti partnerice kot študentje prvih letnikov, ti pa višje ocenjujejo pomembnost zunanjega videza partnerice kot študentje tretjih letnikov. Študentje z varnim stilom navezanosti višje ocenjujejo pomembnost faktorjev vera in družina, demografski podatki 2 (postavke o geografski bližini partnerice in njeni starosti) in družinski odnos kot študentje z odklonilno izogibajočim stilom navezanosti. Študentje z varnim stilom navezanosti ne ocenjujejo višje pomembnosti posameznih lastnosti partnerice kot študentje s preokupiranim stilom navezanosti, le-ti pa višje ocenjujejo pomembnost faktorjev razgledanost, vera in družina in demografski podatki 2 (postavke o geografski bližini partnerice in njeni starosti) kot študentje z odklonilno izogibajočim stilom navezanosti. Pri študentih z različno stopnjo želje po trenutni zvezi ni prišlo do razlik v pomembnosti posameznih lastnosti partnerice.
Ključne besede: stil navezanosti, partnerski odnos, lastnost partnerice, razvojno obdobje.
Objavljeno: 05.01.2016; Ogledov: 698; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (985,71 KB)

43.
NAVEZANOST REJENCEV NA REJNIŠKO DRUŽINO
Simona Dietner, 2015, diplomsko delo

Opis: Osrednji problem diplomske naloge je navezanost rejencev na rejniško družino. Osredotočila sem se na rejniško družino, njeno vlogo pri razvoju rejenca in pomen navezanosti znotraj družine. V teoretičnem delu diplomske naloge sem se omejila na tri glavna področja. V prvem delu sem opisala pojem družina, naloge družine, kako se je družina razvijala skozi različna zgodovinska obdobja ter naštela in opisala različne vrste družin. V drugem delu sem podrobneje opisala rejniško družino oz. rejništvo kot dejavnost. Opredelila sem nekaj splošnih pojmov v povezavi z rejništvom, ter opisala urejenost rejništva v Sloveniji in po svetu. Nekaj vrstic sem namenila tudi razvoju rejništva in izvajanju le-tega v preteklosti. V tretjem delu sem opredelila teorijo navezanosti, in sicer stopnje navezanosti, kdaj se katera stopnja začne in kako dolgo traja. Predstavila sem pomen navezanosti za otrokov razvoj in tudi to, kaj vpliva na otrokovo navezanost na ljudi. Empirični del diplomske naloge sem izvedla na podlagi anketnega vprašalnika, podatke pa sem obdelala z računalniškim programom SPSS. Zanimala me je navezanost rejencev na rejniške družine; ali se bolj navežejo na rejnico ali na rejnika. Prav tako me je zanimalo, s kom imajo bolj kakovosten odnos. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v kakovosti navezanosti in odnosov rejencev in rejenk z rejniki in rejnicami. Kot sem razbrala iz odgovorov rejencev, so le-ti bolj navezani na rejnico in se z njo tudi boljše razumejo in lažje odkrito pogovarjajo.
Ključne besede: družina, rejništvo, rejnik, rejenec, center za socialno delo, varna navezanost, tuja situacija
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 915; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (420,34 KB)

44.
INTERVJU O NAVEZANOSTI NA SOROJENCA
Ajda Benko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem raziskala navezanost na sorojenca. Zanimala sta me pojma navezanost in sorojenci. Pri problematiki navezanosti sem se osredotočila na opredelitve različnih avtorjev, stile navezanosti, navezanost na mater, očeta in sorojence. Preučila sem vpliv temperamenta na otrokovo navezanost in kako se navezanost spreminja skozi različna starostna obdobja. Raziskala sem opredelitev sorojencev z vidika različnih avtorjev. Preučila sem odnos med sorojenci skozi različna starostna obdobja, kako otrokov temperament vpliva na odnos med sorojenci, kako na odnos med sorojenci vplivajo starši in kako zaporedje rojstev vpliva na sorojence in odnos med njimi. V empiričnem delu sem raziskala navezanost na sorojenca z intervjujem o navezanosti. Preučila sem odnose skozi različna starostna obdobja, predstavila, ali prevladujejo negativna ali pozitivna čustva med sorojenci, kako stabilna je navezanost med sorojenci ter kako se sorojenci obnašajo v distresnih situacijah. V raziskavi so sodelovali študentje Pedagoške in Filozofske fakultete v Mariboru, ki so pri pouku v parih izvajali intervju in tako odgovorili na dvaindvajset različnih vprašanj o svojih sorojencih in njihovem odnosu z njimi. Analiza in rezultati intervjujev so nastali iz ključnih besed vsakega posameznega odgovora študentov, ki pa sem jih glede na pogostost pojavitev kategorizirala v manjše skupine.
Ključne besede: Navezanost, sorojenci, temperament, starostna obdobja, zaporedje rojstev, vpliv staršev.
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 633; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (720,94 KB)

45.
Samopodoba in učni uspeh
Tanja Oprčkal, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala tematiko samopodobe in učnega uspeha. Samopodoba je pomemben pokazatelj otrokovega duševnega zdravja in hkrati njegovega razvoja in funkcioniranja kasneje v življenju. Sodobna spoznanja kažejo, da je prav obdobje otroštva najpomembnejše za oblikovanje posameznikove samopodobe in njenih posameznih sestavin. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti stopnjo splošne samopodobe pri učencih. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike pri stopnji samopodobe glede na spol in glede na prevladujočo oceno v spričevalu. Skušala se najti povezavo med splošno samopodobo učencev in njihovo učno uspešnostjo, izraženo s prevladujočo oceno v spričevalu. V prvem delu sem predstavila teoretične vidike samopodobe, strukture in oblikovanje samopodobe, velik del sem namenila obravnavi šestih temeljnih prvin samopodobe ter vlogi vzgojno izobraževalnih institucij pri oblikovanju le-te. V drugem delu pa sem analizirala rezultate anketnega vprašalnika in ugotovila, da je stopnja samopodobe učencev na zelo visokem nivoju in da povezave med spoloma ter prevladujočo oceno v spričevalu pri oblikovanju slednje ne obstajajo oz. so statistično nepomembne.
Ključne besede: otroci, samozavest, samopodoba, samospoštovanje, osebnost, učni uspeh
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 790; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

46.
VLOGA KONFLIKTOV MED MATERJO IN OČETOM PRI RAZVOJU OTROKOVE NAVEZANOSTI NANJU
Lidija Kokol, 2016, diplomsko delo

Opis: Hiter tempo življenja, vedno več obveznosti in posledično manj časa drug za drugega – to so razmere, ki ustvarjajo konflikte med partnerjema (staršema). Velikokrat se ti konflikti odvijajo pred otrokom. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti mnenje staršev predšolskih otrok o tem, kako konflikti med mamo in očetom vplivajo na otrokovo navezanost nanju, in v kolikšni meri starši zaznavajo, da njihovi partnerski odnosi vplivajo na otrokov odnos do njih. V raziskavi je sodelovalo 148 staršev otrok, starih od 2 do 10 let, iz treh vrtcev. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vključeval vprašanja o demografskih podatkih in 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico z ocenami od 1 – se sploh ne strinjam do 5 – se popolnoma strinjam, ki je vključevala 26 postavk. Te so opisovale otrokove odzive na konflikte med mamo in očetom in so temeljile na vzorcih otrokove navezanosti in različnih razvojnopsiholoških teorijah. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko. Rezultati so pokazali, da konflikti negativno vplivajo na varno navezanost predšolskega otroka na starše in da le-ti zaznavajo, da njihovi partnerski odnosi vplivajo na to, kakšen bo odnos otroka do njih.
Ključne besede: navezanost, konflikti, starši, predšolski otroci, partnerski odnos
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 508; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (716,79 KB)

47.
Otrokova prilagajanja na vrtec v povezavi s sorojenci
Marina Štraser, 2016, diplomsko delo

Opis: Vstop v vrtec zahteva prilagoditev na novo okolje, kar neizbežno predstavlja otroku stres. Vsekakor se intenziteta stresa pogojuje z mnogimi dejavniki in se jo posledično lahko umili. Sorojenci ali njihova predhodna izkušnja z vrtcem zagotovo vplivata na otrokovo dojemanje in sprejemanje sprememb, ki jih prinese novo okolje. Tako se to diplomsko delo osredotoča prav na vlogo sorojencev pri vpisu otroka v vrtec in na odnos med sorojencema. V ta namen je bil uporabljen anketni vprašalnik za starše, s ciljem ugotoviti, ali se otroci s sorojenci uspešneje prilagodijo na vrtec in ali dober odnos botruje k hitrejši vključitvi v novo okolje. Ugotovitve kažejo, da ni statistično značilnih razlik v prilagajanju na spremembe med edinci in otroki s sorojenci ter otroki, ki imajo slab ali dober odnos s sorojenci. Rezultati, ki se nanašajo na odnos med sorojencema niso reprezentativni zaradi premajhnega vzorca, tako je potrebno to korelacijo ponovno raziskati. Družinski člani in njihovi odnosi predstavljajo kompleksno področje, ki vpliva na vsa področja življenja in jih ne gre zanemarjati, saj v veliki meri vplivajo na človeka in determinirajo njegovo vedenje.
Ključne besede: vrtec, sorojenci, odnos
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 314; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

48.
ODNOS UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA DO NEPRIMERNEGA VEDENJA UČENCEV
Suzana Kunčić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, katera so tista neprimerna vedenja, s katerimi učenci najpogosteje kršijo pravila šolskega reda in katera od teh dejanj so najbolj moteča. Cilj je bil ugotoviti tudi vzroke za pojav neprimernih vedenj (po mnenju učiteljev) in metode oz. pristope, ki jih uporabljajo učitelji ob neprimernem vedenju. Prav tako je bil namen spoznati, ali učenci z neprimernim vedenjem spodbudijo negativna čustva pri učiteljih, katera so ta in kaj vpliva na njihovo izčrpanost. Prvi, teoretični del, predstavljajo teoretična spoznanja različnih avtorjev, drugi, empirični del, je prikaz odnosa učiteljev razrednega pouka do neprimernega vedenja učencev na podlagi anketnega vprašalnika, ki so ga reševali učitelji. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 8 vprašanj zaprtega tipa in so ga reševali 103 razredni učitelji. Rezultati raziskave so pokazali, da je najbolj moteče vedenje po mnenju anketirancev psihično in fizično nasilje med vrstniki, najpogostejše neprimerno vedenje pa klepetanje. Učitelji menijo, da vzroki neprimernega vedenja izhajajo iz družine. Ob neprimernem vedenju učencev doživljajo učitelji negativna čustva, najpogosteje razočaranje. Neprimerno vedenje vpliva na izčrpanost učiteljev. Pri reševanju neprimernih vedenj učitelji uporabljajo pristope zmernega nadzora, prav tako Glasserjev in Dreikurssov model reševanja neprimernih vedenj učencev.
Ključne besede: učenci, učitelji, neprimerno vedenje, čustva, pristopi oz. modeli reševanja neprimernih vedenj
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 514; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (975,38 KB)

49.
OTROKOVO DOŽIVLJANJE BOLEZNI
Anika Smeh, 2016, diplomsko delo

Opis: V empiričnem diplomskem delu z naslovom Otrokovo doživljanje bolezni smo podrobneje opredelili odzive otroka na bolezen in na bivanje v bolnišnici oziroma hospitalizacijo. Otrok je lahko ob bolezenskem stanju oskrbovan doma, če je potrebno, pa je vključen v proces zdravljenja v bolnišnici in tako mora za nekaj časa zapustiti domače okolje, ki ga nadomesti tuje okolje, bolnišnica. V teoretičnem delu diplomskega dela smo celostno opredelili otrokovo doživljanje bolezni, medtem ko smo se v empiričnem delu osredotočili na otrokovo doživljanje hospitalizacije. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odziv predšolskega otroka na bolnišnico. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki smo jih v tiskani obliki podali staršem otrok in medicinskim sestram, zaposlenim na otroških oddelkih bolnišnice. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami s programsko opremo SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti izraženih vedenj med različnimi obdobji v procesu hospitalizacije. Po naših ugotovitvah se najpomembnejše razlike kažejo pri negativnih oblikah vedenja, ki se najpogosteje izražajo ob sprejemu otroka v bolnišnico, najmanj pogosto pa ob odpustu iz bolnišnice. Med pozitivnimi oblikami je pomembnost razlik nizka, fizični hospitalizem pa se pri otrocih ni izražal. Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju hospitalizacije pri otroku glede na spol, starost, vrsto bolezni, prisotnost starša in predhodno izkušnjo s hospitalizacijo. Kot predvideno, so se razlike v vedenju izrazile med starostnima skupinama, med spoloma pa niso bile statistično značilne. Prav tako smo predvideli, da se bodo razlike izrazile med otroki s kronično in otroki z akutno boleznijo, vendar se niso izkazale kot statistično značilne. Ugotovili smo, da je večina oddelkov, kjer bivajo predšolski otroci, prilagojena njihovim potrebam (otroke obiskuje bolnišnična vzgojiteljica, na voljo je igralnica, staršem je omogočeno sobivanje) ter da je otroku in družini na voljo ustrezna pomoč, če ima otrok težave s prilagoditvijo na bolnišnico.
Ključne besede: bolan otrok, doživljanje bolezni, starši bolnega otroka, hospitalizacija otroka, bolnišnična vzgojiteljica, psihični hospitalizem, fizični hospitalizem
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 527; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

50.
Medgeneracijske razlike v vzgojnih pristopih in stališčih mater do vzgoje mlajših otrok
Janja Perko, 2016, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge obravnavamo pristope na področju družinske vzgoje mlajših otrok, pri čemer začnemo z razvojem otroka skozi nekatere psihološke vidike in teorije, nadaljujemo z načini zgodnjega vzpostavljanja stika z otrokom, sledijo teme, ki se navezujejo na družinsko vzgojo, ter zaključimo z osvetlitvijo zgodovinsko-družbene pogojenosti vzgoje. Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati medgeneracijske razlike v stališčih in praksi na področju družinske vzgoje mlajših otrok ter ugotoviti, ali pri stališčih in uporabi vzgojnih pristopov izobrazba matere igra pomembnejšo vlogo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnile matere in babice predšolskih otrok vseh slovenskih regij. Ugotovili smo, da se je v času med obema generacijama povečala (ali vsaj ohranila) intenzivnost stika med materjo in otrokom, ki se vzpostavlja na področju odzivanja na dojenčkov jok, pri načinu spanja, preko telesnega stika in pri hranjenju/dojenju, kar je glede na mnenja strokovnjakov za otrokov psihofizični razvoj zelo ugodno. V zvezi s temami, vezanimi na vzgojo otrok, smo ugotovili povečanje miselnosti, ravnanja in pristopov, ki jih strokovnjaki načeloma ne prištevajo med vzgojno prakso z negativnim vzgojnim vplivom oz. jih zaradi spoznanj o pozitivnem vzgojnem vplivu zagovarjajo. V zvezi s stili navezanosti smo ugotovili, da se je zmanjšala zastopanost ne-varnih oblik navezanosti. Na podlagi teorije in ugotovitev v nalogi obravnavanih avtorjev smo ugotovili, da rezultati kažejo na povečanje naklonjenosti mater do vzgojnih pristopov, ki govorijo v prid psihofizičnemu razvoju mlajšega otroka. V določenih primerih k omenjenemu trendu še dodatno pripomore materina (višja) izobrazba.
Ključne besede: družinska vzgoja, vzgojni pristopi, stik z otrokom, navezanost, disciplina, vzgojni stili, medgeneracijske razlike
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 462; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici