| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
MNENJA UČITELJEV O SOCIALNIH IGRAH
Tanja Dukarić, 2012, diplomsko delo

Opis: V splošnem konceptu šolskega sistema je zanemarjeno precej pomembno področje osebnostnega razvoja otrok. Eden izmed načinov, s pomočjo katerega to področje lahko razvijemo, so socialne igre. Danes se psihologi, učitelji, starši, svetovalci, vzgojitelji idr. veliko ukvarjajo z otrokovo zdravo samopodobo. Težijo k ustvarjanju dobrih medsebojnih odnosov pri otrocih, k izboljšanju komunikacij med otroki, pomagajo pri navezovanju stikov, dajejo jim občutek varnosti itd. Vse to je mogoče doseči ob načrtni uporabi socialnih iger, katerih se, predvidevam, tudi učitelji za dosego tega poslužujejo. Res je, da je že sama igra izjemnega pomena v otrokovem razvoju in je dober pripomoček pri vzgoji, pri odraščanju mladostnikov itd. Vedno bolj je prisotna povsod, doma, v šoli in drugje. Igra je del otrokovega vsakdana in zato morajo tudi učitelji uporabljati takšne metode dela, ki vklučujejo igro. Zelo dobro služi tudi v vzgojne namene. Diplomska naloga zajema teoretični in emiprični del. In namen moje raziskave je bil ugotoviti predvsem to, v kolikšni meri in kako dobro so učitelji seznanjeni s socialnimi igrami, kako koristne se jim zdijo, v kolikšni meri jih uporabljajo, in v kolikšni meri jim s temi igrami uspe doseči želeno. To sem ugotovila s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki sem jih razdelila po šolah v Mariboru in Ptuju, in sicer učiteljem od 1. do 5. razreda. Ugotovila sem, da se učiteljem zdijo socialne igre koristne, in jih zato tudi pogosto uporabljajo. Dobro so seznanjeni s socialnimi igrami, in s pomočjo njih jim v določeni meri uspe doseči zastavljene cilje.
Ključne besede: igra, socialna igra, učitelj, razvoj.
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 884; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (938,91 KB)

22.
ODNOS UČENCEV DO UČITELJEV OB DISCIPLINIRANJU
Nina Grobljar, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti ali se odnos učencev do učiteljev ob različnih načinih discipliniranja spremeni ali ostaja isti ter kako se učenci ob samem discipliniranju počutijo – ali jih sploh gane, ko so disciplinirani, se v njih pojavljajo čustva kot npr. sovraštvo, jeza, krivda, sram, so užaljeni ali jim je vseeno. V prvem delu diplomske naloge so navedena teoretična izhodišča, v drugem delu pa so na podlagi anketnega vprašalnika za učence 4. in 5. razredov rednih osnovnih šol predstavljene različne situacije, ki zahtevajo ukrepe učiteljev in pa različni odzivi učencev na le-te. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz 10 vprašanj zaprtega tipa, ki je bil pridobljen na vzorcu 102 učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da bi pri večini učencev, ne glede na vrsto navedene kazni, njihov odnos do učiteljice ali učitelja ostal nespremenjen. V redkih izjemah se je nakazala rahla sprememba, ki se je kazala kot kratkotrajna jeza ali zamera, nihče od anketiranih učencev pa zaradi kazni ne bi spremenil svojega odnosa do učitelja ali učiteljice. Ugotovila sem tudi, da ne obstajajo pomembne razlike v odnosu učencev do učiteljev, kadar so vpleteni starši, in da obstajajo pomembne razlike med dečki in deklicami ter med četrtošolci in petošolci.
Ključne besede: učenci, učitelji, odnos do učiteljev, discipliniranje, neprimerno vedenje
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 1024; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (581,92 KB)

23.
SPODBUJANJE RAZVOJA OTROŠKE RISBE
Alenka Vindiš Brozović, 2013, diplomsko delo

Opis: Različni avtorji se strinjajo, da obstajajo v otrokovem življenju različne faze risanja (Horvat in Magajna, 1987; Karlavaris, 1986; Marjanovič Umek in Zupančič, ur., 2004; Pogačnik Toličič, 1986; Toličič in Smiljanič, 1979; Troj, 1997). Niso si popolnoma enotni v navajanju, kdaj se začne oziroma konča katera izmed le-teh, toda edini so si v tem, da obstajajo. Vzgojitelji lahko z napačnimi metodami pri likovni vzgoji zavirajo razvoj otroške risbe, dušijo otroško ustvarjalnost in zavirajo razvoj pozitivne otrokove samopodobe (Belamarić, 1986). Otroška risba nam mnogokrat nudi pogled v psihično življenje otroka, saj lahko preko nje izvemo o marsikateri otrokovi stiski in mu pomagamo. Vendar je zato potrebno globlje poznavanje govorice otroške risbe (Pogačnik Toličič, 1986). Psihologi uporabljajo otroško risbo v diagnostične namene (Cugmas, 2003). Istočasno pa nam otroško risanje nudi tudi terapevtske možnosti. Preko risanja se lahko sprostijo otroške frustracije, strahovi; izrazijo se žalost, trpljenje... (Malchiodi, 1997). V diplomski nalogi sem preučila, kako vzgojiteljice/vzgojitelji spodbujajo razvoj otroške risbe. Ugotavljala sem, ali vzgojiteljice/vzgojitelji: ● individualizirajo likovno ustvarjanje otrok, ki so na različnih stopnjah razvoja risbe; ● dovoljujejo samostojnost pri likovnem izražanju; ● otroke učijo likovnih shem; ● spodbujajo terapevtski pomen likovnega ustvarjanja; ● poskušajo prepoznavati otrokovo psihično doživljanje s pomočjo risbe. Ugotovila sem, da vzgojiteljice/vzgojitelji včasih individualizirajo likovno ustvarjanje otrok, otrokom dovoljujejo samostojnost pri likovnem izražanju, da otroke učijo likovnih shem, spodbujajo terapevtski pomen likovnega ustvarjanja in se trudijo prepoznavati otrokovo psihično doživljanje s pomočjo risbe.
Ključne besede: otrok, otroška risba, razvoj, spodbujanje, pomen
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 3930; Prenosov: 1107
.pdf Celotno besedilo (418,05 KB)

24.
ČUSTVA, KI JIH UČENCI DOŽIVLJAJO V STRESNIH SITUACIJAH
Tanja Kusić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Čustva, ki jih učenci doživljajo v stresnih situacijah sem se osredotočila na čustva, za katere sem menila, da jih učenci pogosteje doživljajo v stresnih situacijah. Ta čustva so veselje, strah, jeza, sram, žalost in krivda. Prav tako sem se osredotočila na pojem stres. Skušala sem povezati čustva s stresnimi situacijami in raziskati, kako se pojma stres in čustvo med seboj povezujeta. V teoretičnem delu sem opisala čustva kot del duševnih procesov, opredelila pojem čustvo in opisala temeljne značilnosti čustev. Prav tako sem opisala vrste čustev, opredelila značilnosti emocionalnega vedenja in opisala čustva kot proces, hkrati sem zapisala nekaj o funkcijah in izražanju čustev ter ocenjevanju čustev po izrazu. Natančneje sem opredelila temeljna in sestavljena čustva in opisala njihove značilnosti. Mednje sem uvrstila veselje, strah, jezo, žalost, ponos, sram, ljubosumje in krivdo. Prav tako sem opredelila čutna čustva. Zapisala sem pomen čustev in osnovne čustvene potrebe, ki jih potrebuje posameznik za čvrsto osebnostno zrelost. V poglavju razvoja čustev sem natančneje opredelila razvoj čustev po posameznih področjih. Mednje sem uvrstila prve začetke izražanja čustev, razvoj prepoznavanja čustev, razvoj razumevanja vzrokov za čustva, razvoj nadzora oziroma uravnavanja čustev, razvoj razumevanja prikrivanja čustev in razvoj simultanosti čustev. Natančneje sem opisala razvoj razumevanja čustev od otroštva do mladostništva. Opredelila sem razvoj temeljnih in kompleksnih čustev. Zapisala sem nekaj dejavnikov, ki vplivajo na proces čustvenega razvoja in so povezani s čustvenim odzivanjem. Prav tako sem opisala vlogi učenja in dednosti v razvoju čustvovanja. Širše poglavje v teoretičnem delu sem namenila stresu. Stres sem teoretično opredelila, opisala dejavnike stresa in opredelila pojem duševne krize. V nadaljevanju sem se osredotočila na povzročitelje stresa, na stresne situacije in na pozitivni ter negativni stres. Zanimalo me je, kako se kaže stres, zato sem natančneje opredelila odzivanje na stres in druge obremenitve pri posamezniku. Zapisala sem, kako se odziva organizem na delovanje stresorjev. Poudarek sem namenila poglavju obvladovanja negativnega stresa, zapisala učiteljeve strategije za obvladovanje stresa in opredelila šolo kot varovalni dejavnik pri stresu. Opisala sem tudi obrambne mehanizme. Zadnje poglavje v teoretičnem delu naloge sem namenila povezavi med čustvi in stresom. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo računalniškega programa SPSS obdelala podatke, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom. Zanimale so me razlike pri učencih v doživljanju stresnih situacij, katera čustva pri tem doživljajo ter kako intenzivna so ta čustva v izbranih stresnih situacijah. Raziskava je pokazala, da lahko prvi dve hipotezi potrdim; da ni razlik med spoloma pri samem doživljanju stresnih situacij in ni razlik med spoloma pri doživljanju različnih čustev v stresnih situacijah. Tretjo hipotezo lahko zavržem, saj obstajajo razlike med spoloma v intenzivnosti doživljanja posameznega čustva v stresnih situacijah.
Ključne besede: temeljna čustva, stresne situacije, šolski otrok, doživljanje čustev, intenzivnost čustev
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 1632; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

25.
OTROKOVO DOŽIVLJANJE SMRTI
Sonja Karlo, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala kako otrok razumeva smrt. Raziskovala sem kako jo otrok razume, doživlja in kako mu jo razložiti. Poglobila sem se v otrokovo žalovanje in poiskala značilnosti le tega. Osredotočila sem se tudi na pomoč žalujočemu otroku. Razen pomoči družine in strokovne pomoči sem se posebej poglobila v pomoč, ki jo lahko nudijo vzgojitelji. V ta namen sem povzela nekaj otroške literature, ki vzgojiteljem in staršem lahko dobro služi kot iztočnica za pogovor o tej temi. Pri empiričnem delu diplomske naloge sem v vrtcu Sonček Sv. Jurij ob Ščavnici izvedla skupinski standardizirani intervju z naprej pripravljenimi vprašanji. V njem je sodelovalo 60 otrok starih od 4 do 6 let. Za tri vzgojiteljice teh otrok sem pripravila kratki anketni vprašalnik o tem, koliko so se s temi otroki pogovarjale o smrti. Pri obdelavi podatkov sem naredila vsebinsko analizo, kategorizacijo odgovorov in jih primerjala glede na starost in spol otrok. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v razumevanju, doživljanju in komunikaciji o smrti, glede na starost otrok; med spoloma pa ni bilo zaznati značilnih razlik. Iz ankete, ki so ji izpolnile vzgojiteljice intervjuvanih otrok je bilo moč razbrati, da »smrti« ne posvečajo posebne pozornosti, ampak se je dotaknejo le ob bližajočem se prvem novembru.
Ključne besede: smrt, žalovanje, pomoč žalujočemu, vzgojitelj, komunikacija, literatura.
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 1841; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

26.
PRILAGAJANJE OTROK NA VRTEC
Tamara Majerič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom »Prilagajanje otrok na vrtec« je teoretska. Namen diplomske naloge je teoretično raziskati problematiko otrokovega prilagajanja na vrtec. Raziskovala sem preko ciljev oz. raziskovalnih vprašanj: ugotoviti, ali ima predpriprava otrok na vrtec velik pomen, ugotoviti, kako pomemben je način uvajanja otrok v vrtec, ugotoviti, ali je sodelovanje med starši in vzgojitelji pomembno, ugotoviti, ali ločitev otrok in staršev prinaša stiske in težave, in ugotoviti, kako navezanost otrok do staršev vpliva na privajanje otrok v vrtec. Kot problematiko smo predstavili razvoj otroka, osebnost otroka, navezanost, prilagajanje otrok na vrtec in težave pri prilagajanju otrok na vrtec. Ugotovila sem, da je pri prilagajanju otrok na vrtec ključnega pomena predpriprava otrok, da je zelo pomemben način uvajanja, da je zelo pomembno tudi sodelovanje staršev in vzgojiteljice, da se pri ločitvi soočamo s stiskami otrok in staršev in da ima navezanost otrok na starše velik vpliv pri prilagajanju otrok na vrtec.
Ključne besede: prilagajanje otrok na vrtec, težave pri vstopu v vrtec, predpriprava otrok, navezanost, predšolski otrok, vrtec.
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 1243; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (460,76 KB)

27.
UČITELJEVO SPODBUJANJE MNOGOTERIH INTELEGENTNOSTI PRI UČENCIH RAZREDNEGA POUKA
Daniela Stamatović, 2013, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu Učiteljevo spodbujanje mnogoterih inteligentnosti pri učencih razrednega pouka sem se osredotočila na opisovanje in raziskavo mnogoterih inteligentnosti, ki jih je preučeval že Gardner. Do danes, ko sem napisala diplomsko nalogo, nisem poznala razlike med besedo inteligentnost in inteligenca. Opazila sem, da se nepravilna uporaba ene in druge besede pojavlja tudi v strokovnih literaturah. Prav zaradi tega sem se odločila, da na začetku teoretičnega dela pojasnim, kaj je inteligentnost in kaj inteligenca. Prav tako sem v teoretičnem delu opisala najbolj znane in pomembne teoretike, ki so védenju o inteligentnosti pustili zgodovinski pečat. Med najbolj znane teoretike spadajo: Galton, Binet in Simon, Piaget, Spearman, Thurstone, Burt in Vernon ter Cattell in Horn. Opisala sem njihovo vlogo in pomen v svetu kognitivne psihologije. V nadaljevanju teoretičnega dela sem opisala še novejša pojmovanja inteligentnosti, ki se nekako izboljšujejo in dopolnjujejo z že prej omenjenimi teorijami. V današnjem času imata največji pomen in vlogo Sternbergova teorija trojne inteligentnosti in Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti. Izmed teh dveh teorij sem se najbolj posvetila Gardnerjevi, na kateri tudi temelji moje celotno diplomsko delo. Gardner sodi med najbolj znane sodobne zagovornike teorije o več inteligentnostih. V svoji knjigi Razsežnost uma opisuje osem enakovrednih in relativno neodvisnih inteligentnosti: logično-matematično, jezikovno, glasbeno, prostorsko, telesno-gibalno, interpersonalno, intrapersonalno in naturalistično, tem pa je dodal še duhovno in eksistencialno inteligentnost. V nadaljevanju teoretičnega dela sem vsako izmed inteligentnosti posebej omenila in podrobneje opisala. Kot bodočo učiteljico razrednega pouka sta me zanimali tako uporaba kot možnost vključitve teorije o več inteligentnostih v izobraževalni proces. Menim, da bi moral vsak razredni učitelj več časa posvetiti ugotavljanju in spodbujanju posameznikove inteligentnosti. Temu sem namenila nekaj besed v zadnjem poglavju teoretičnega dela. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo računalniškega programa SPSS obdelala podatke, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom o mnogoterih inteligentnostih. Zanimalo me je, ali obstajajo pomembne povezanosti med leti poučevanja učiteljev in vprašanji o mnogoterih inteligentnostih. Prav tako me je zanimalo, katere inteligentnosti učitelji najbolj spodbujajo ter, s tem povezano, katere dejavnosti pri pouku tudi najbolj vključujejo. Glede na to, da učitelji v šoli zelo spodbujajo prizadevnost, me je zanimalo tudi to, ali ima slednja po njihovem mnenju poleg učenčeve sposobnosti na učni uspeh večjo vlogo. Izračuni Pearsonovih korelacijskih koeficientov so potrdili ničelno hipotezo, da med števili let poučevanja in odgovori na vprašanja o mnogoterih inteligentnostih ni pomembne statistične povezanosti. Predhodne raziskave so prav tako pokazale, da imata največji vpliv na učenčev učni uspeh logično-matematična in jezikovna inteligentnost, zato je bilo tudi pričakovati, da učitelji najpogosteje pri pouku vključujejo dejavnosti, ki spodbujajo prav ti dve inteligentnosti. Slednje so izračuni korelacij tudi potrdili in prikazali, da učitelji najpogosteje pri pouku vključujejo račune in računske naloge ter branje in odgovarjanje na vprašanja. Glede na razlike o pomembnosti učenčeve prizadevnosti in sposobnosti na učni uspeh pa so raziskave pokazale, da učitelji še vedno dajejo večjo vlogo učenčevi prizadevnosti kot pa sposobnosti. Izračuni korelacij pa so prikazali zanimive statistično pomembne povezave med dejavnostmi, ki jih učitelji pri pouku najpogosteje vključujejo, in inteligentnostmi, ki jih najbolj spodbujajo. Prav tako pa je žalostno dejstvo, da se v šolah še vedno najbolj spodbujata logično-matematična in jezikovna inteligentnost, premalo pozornosti pa se posveča ostalim inteligentnostim, kar pa Gardner omenja že v poglavju o spremembah v izobraževaln
Ključne besede: inteligentnost, inteligenca, mnogotere inteligentnosti, Gardner, razredna stopnja, razredni učitelji, prizadevnost, sposobnost.
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 2210; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

28.
VPLIV TELEVIZIJSKIH POROČIL NA UČENCE 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
Pia Dečman, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri raziskovanju vpliva televizijskih poročil na učence petega razreda smo na začetku največ pozornosti posvetili raziskovanju televizije. Tako smo v prvem delu teoretičnega dela najprej predstavili televizijo kot množični medij, osredotočili pa smo se tudi na njeno zgodovino. Nato smo pozornost namenili gledanju televizije, kjer smo ugotavljali, kakšne so navade gledanja ljudi različnih starosti in iz kakšnih razlogov najpogosteje gledajo televizijo. V nadaljevanju smo se osredotočili na otroke, opisali smo otrokove navade gledanja televizije; predvsem kaj so vzroki za gledanje, katere so med otroki najbolj priljubljene vsebine in kakšne omejitve jim starši postavljajo pri gledanju le-teh. V srednjem delu teoretičnega dela smo podrobno opisali vplive televizije na otroke. V uvodu opisa smo ločili med dolgoročnimi in kratkoročnimi vplivi, v nadaljevanju med pozitivnimi in negativnimi vplivi ter opise podkrepili s številnimi preteklimi raziskavami. Poleg teh vplivov smo posebej opisali še agresivno vedenje, ki je najpogostejši negativni učinek televizije. Ker se na televiziji, po mnenju mnogih, pojavlja ogromno nasilja, največ pa ga je ravno v času, ko televizijo spremljajo otroci, nas je v drugem delu zanimala otrokova izpostavljenost televizijskemu nasilju in kako le-to učinkuje nanje. V zadnjem delu teoretičnega dela smo se osredotočili na televizijska poročila, zopet smo poseben poudarek namenili nasilju; zanimalo nas je, koliko ga je in kako učinkuje na gledalce. Opisali smo tudi, kako različne vsebine v poročilih vplivajo na otroke, posebej smo se osredotočili na nasilje in preverjali, kakšen vpliv ima to za razliko od fiktivnega nasilja. Vpliv televizijskih poročil smo podrobneje opisali v empiričnem delu, kjer smo na podlagi postavljene hipoteze sestavili anketo, ki smo jo izvedli med učenci petega razreda. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med dečki in deklicami v spremljanju in doživljanju televizijskih poročil. Ugotovili smo, da več dečkov kot deklic gleda televizijska poročila in da se razlike v doživljanju najbolj kažejo pri čustvih, ki jih učenci občutijo med gledanjem različnih vsebin televizijskih poročil.
Ključne besede: Televizija, učenci, poročila, petošolci, vplivi.
Objavljeno: 14.04.2014; Ogledov: 584; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (752,34 KB)

29.
PRISTOPI ZA RAZVIJANJE POZITIVNE SAMOPODOBE UČENCEV
Špela Berzelak, 2014, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene starejše in novejše opredelitve samopodobe, sestavine samopodobe, dejavniki, ki vplivajo na njeno oblikovanje, odnos med samopodobo in učnim uspehom, opisane pa so tudi najpogostejše tehnike ugotavljanja samopodobe. Največ pozornosti je namenjene predstavitvi posameznih pristopov za razvijanje pozitivne samopodobe učencev. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnih vprašalnikov, katere so izpolnili profesorji razrednega pouka. Raziskava je pokazala, da učitelji razrednega pouka namenjajo pozornost spodbujanju pozitivne samopodobe njihovih učencev in poznajo primerne pristope, s katerimi lahko sooblikujejo zdravo sliko otrok o njih samih. Po rezultatih je mogoče sklepati, da so pristopi učinkoviti tako na področju učenčeve samopodobe, učnega uspeha in aktivnosti v šoli kot tudi na socialnem področju. Anketiranci so mnenja, da predstavljajo "pomembnega drugega" pri oblikovanju samopodobe učencev. Predstavljena so tudi mnenja učiteljev o pomembnosti njihovih lastnosti in vedenj pri oblikovanju pozitivne samopodobe učencev.
Ključne besede: samopodoba, osnovna šola, razredna stopnja, pristopi za razvijanje pozitivne samopodobe, učinki uporabe pristopov za razvijanje samopodobe, učitelj kot "pomembni drugi" pri oblikovanju samopodobe učencev
Objavljeno: 14.05.2014; Ogledov: 1446; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (545,85 KB)

30.
STRAH PRED NASTOPANJEM
Vanja Kočar, 2014, diplomsko delo

Opis: Osrednji problem diplomske naloge je strah pred nastopanjem, ki je zelo močno čustvo. Osredotočila sem se na to, kako učenci doživljajo strah, kako ga skušajo premagati, pred kom jih je najbolj strah in kako strah vpliva na uspešnost učencev. V teoretičnem delu naloge sem se omejila na tri glavna področja. V prvem delu sem opisala čustvo kot posameznikov odziv na določeno spremembo, osnovne čustvene potrebe in zapisala različne teorije čustev. Podrobneje sem opredelila področje čustvenega izražanja, prepoznavanje čustev in področje uravnavanja čustev. Poleg strahu, ki spada med temeljna čustva, sem opisala tudi nekaj drugih, ki so prav tako pomembni za razvoj posameznika. V drugem delu sem podrobneje opisala, kaj je strah in kako nastane. Razčlenila sem razvoj strahu po posameznih obdobjih, vse od dojenčka in malčka do mladostništva, ter zapisala, kakšne so individualne razlike v stopnji doživljanja strahu. Zapisala sem, kako lahko otroku pomagamo pri soočanju s strahovi in kako jih premagovati. Naštela sem vrste strahov, kot so anksioznost, zaskrbljenost in socialna anksioznost ter vsakega od teh podrobneje opisala in skušala pojasniti, kako jih prepoznati. Opisala sem še, kako znižati raven anksioznosti. V zadnjem poglavju sem naštela značilne simptome strahu pred nastopanjem in jih podrobneje opisala. Predstavila sem, kako lahko poskušamo premagati strah in kako uporabimo tehnike sproščanja pred nastopanjem, ki so dosegljive vsakemu posamezniku ter jih lahko izvajamo tik pred nastopom. Menila sem, da učenci največ strahu doživljajo pred govornim nastopom, zato sem ga podrobneje opisala in poudarila pomembne stvari, na katere je potrebno paziti, da izboljšamo govorni nastop. Empirični del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Podatki so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS. Zanimale so me razlike v doživljanju strahu pred nastopanjem, katero vrsto nastopa je učence najbolj strah in ali strah vpliva na uspešnost učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da ni razlik v doživljanju strahu pred nastopanjem med spoloma, zato lahko prvo hipotezo zavržem. Drugo hipotezo potrdim, saj je učence najbolj strah govornega nastopanja. Tretjo hipotezo zavržem, saj strah pred nastopanjem vpliva na uspešnost nastopa.
Ključne besede: čustva, doživljanje strahu, anksioznost, premagovanje strahu, simptomi strahu
Objavljeno: 19.06.2014; Ogledov: 961; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (658,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici