| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
11.
PREPRIČANJA STARŠEV O TEM, ALI OTROK POTREBUJE MAMO IN OČETA
Simona Slameršek, 2011, diplomsko delo

Opis: Poznamo družine, ki jih sestavljajo oče, mati in otrok; enostarševske družine; razširjene družine in istospolne družine, ki jih sestavljajo dva očeta in otrok ali dve materi in otrok. Do očeta in/ali matere otrok ustvarja naklonjen odnos oziroma navezanost. Naklonjen odnos med starši in otrokom se začne razvijati na podlagi otrokovih prirojenih signalov in prirojene zmožnosti odzivanja staršev na določene otrokove signale. Na podlagi odnosa med starši in otrokom in kako se mati in/ali oče vede/ta do svojega otroka, se razvije kakovost oz. določen vzorec navezanosti. Ali je pomembno, da za otroka skrbita oba starša, oče in mati, in ga vzgajata ali ga lahko tudi dva očeta oz. dve mami? So razlike med očetom in materjo v vedenju do otroka? Problem naloge je bil ugotoviti prepričanja staršev o istospolnih družinah in prepričanja staršev, ali se vedenje do otrok med materjo in očetom razlikuje med seboj. V raziskavo je bilo vključenih 146 staršev otrok, starih 3–6 let, iz vrtcev ptujskega in mariborskega območja. Izbrani so bili naključno. Raziskave sem izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so mi ga pomagale razdeliti vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. Ugotovila sem, da se starši ne strinjajo s tem, da bi istospolni partnerji lahko posvojili otroka in da se mati in oče v vedenju do svojega otroka v večini le malo razlikujeta med seboj.
Ključne besede: družina, istospolna družina, tradicionalna družina, vedenje staršev, navezanost
Objavljeno: 03.06.2011; Ogledov: 1682; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (989,73 KB)

12.
RAZLIKE V NAVEZANOSTI NA MATER MED SOROJENCI
Natalija Roškar, 2011, diplomsko delo

Opis: Navezanost je čustvena vez med materjo in otrokom. Zanimivo je vedeti, kako se ta vez razvija in poglablja ter kateri dejavniki vplivajo na njeno kakovost. Namen diplomskega dela je teoretično pojasniti navezanost, kako se razvija in od česa je odvisna njena kakovost. V nalogi je predstavljen vpliv dednosti in okolja na kakovost navezanosti pa tudi vpliv posameznikovega temperamenta in osebnosti ter vpliv zaporedja rojstev. V empiričnem delu diplomske naloge me je zanimalo, kako se navezanost od posameznika do posameznika razlikuje. Osredotočila sem se na razlike v izražanju navezanosti glede na spol in glede na zaporedje rojstev. Glavna nit pa so bile razlike oziroma podobnosti med izražanjem navezanosti pri sorojencih. Odgovore na ta vprašanja sem dobila z analizo ocenjevalne lestvice otrokove navezanosti (Cugmas, 2007). Ugotovila sem, da obstajajo razlike pri izražanju navezanosti na mamo med spoloma, da so razlike v izražanju navezanosti glede na to, ali je nekdo mlajši ali starejši otrok v družini, in pa tudi, da obstaja pomembna povezava med izražanjem navezanosti pri sorojencih. Navezanost je zelo kompleksno področje, ki ga nikakor ne moremo poenostavljati, predvsem pa ne zanemarjati, saj v veliki meri vpliva na človeka, njegovo osebnost in obnašanje.
Ključne besede: navezanost, tipi navezanosti, družina, sorojenci, osebnost
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1862; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (636,22 KB)

13.
TEORIJE V RAZVOJNI PSIHOLOGIJI
Sara Vanesa Ojsteršek, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorji razvojnopsiholoških teorij razlagajo, zakaj se ljudje vêdemo tako kot se. Njihove ugotovitve izhajajo iz znanstvenih študij in predstavljajo skupek vzrokov in posledic vedênj. Na podlagi teh teorij lahko razumemo, zakaj ljudje v določenih situacijah odreagirajo kot odreagirajo. Reakcije posameznikov so odvisne tako od okolja, dednosti, vzgoje, moralne presoje, kot tudi od stopnje mišljenja. Naloga učiteljev je razumevanje telesnega, predvsem pa umskega razvoja otrok, kar nam omogočajo prav razvojne teorije. Človekov razvoj poteka postopoma in nekega obdobja ni mogoče kar preskočiti ali zamenjati. Tako ne bomo v prvem razredu poučevali poštevanke, kajti otroci niso dovolj umsko zreli in pripravljeni na operacijo množenja, ampak bomo začeli s poučevanjem seštevanja in postopoma osvojili operacijo množenja. Obdobja človekovega razvoja se pojavijo vedno pri isti starosti ne glede na spol, barvo kože ali versko pripadnost. Tako se puberteta pojavi okrog enajstega leta in zajema podobno stopnjo mišljenja pri vseh ljudeh. V diplomski nalogi se bom dotaknila razvojnopsiholoških teorij. Zanimala so me zlasti področja človekovega razvoja, zato sem uporabila deskriptivno in komparativno metodo. V dani literaturi sem preverjala, katera so tista področja, ki zaznamujejo človekov razvoj. Pridobljene podatke sem nato vnesla v tabelo in jih interpretirala. Zanima me, ali obstaja teorija v razvojni psihologiji, ki pokriva vsa področja človekovega razvoja od mišljenja, govora, čustvovanja, vedênja, moralnega razvoja do navezanosti in razvoja osebnosti. Predpostavljam, da teorija, ki bi pokrivala vsa omenjena področja, ne obstaja, predvidevam pa, da se ji najbolj približa kognitivna teorija Jeana Piageta. Primerjala bom teorije po predmetu merjenja in metodi razlikovanja, na katerih temeljijo: od skupnih osnov, metod dela, udeležencev raziskav, vpliva dednosti in okolja, pojava razvojnih faz, pomena zavedne in nezavedne duševnosti, pasivne in aktivne narave posameznika, kontinuiranega in diskontinuiranega procesa, pomena izkušenj, determiniranosti in svobodne volje do razvoja govora, utrjevanja in prenehanja vedênja ter vpliva na vzgojo in izobraževanje.
Ključne besede: razvojnopsihološke teorije, dednost, okolje, mišljenje, primerjava teorij, podobnosti in razlike med teorijami, področja razvoja
Objavljeno: 06.04.2012; Ogledov: 3480; Prenosov: 798
.pdf Celotno besedilo (646,58 KB)

14.
UPORABA FACEBOOKA V PETEM IN DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Mateja Salaj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Uporaba Facebooka v petem in devetem razredu osnovne šole sem predstavila značilnosti obdobja otroštva in mladostništva. Predstavila sem telesni razvoj in zdravje otrok in mladostnikov, opredelila odnose, ki nastajajo med vrstniki, prijatelji, sorojenci in druţino. Opisala sem značilnosti, ki doletijo vsakega otroka na prehodu iz obdobja otroštva v obdobje mladostništva. Preučila sem vlogo staršev do otrok in mladostnikov. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali učenci petega in devetega razreda, zbrala podatke o tem, kako so seznanjeni s Facebookom, kdo jih je seznanil z njim, koliko časa preţivijo na njem. Zanimalo me je tudi, v katere namene uporabljajo Facebook in kakšno mnenje imajo o ostalih uporabnikih Facebooka. V raziskavo sem vključila 185 učencev štirih različnih osnovnih šol (osnovne šole Apače, Negova, Radenci in Tišina). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike pri uporabi Facebooka glede na spol in razred učencev. Ugotovila sem, da so učenci osnovnih šol dobro seznanjeni s profilom Facebook.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, mladostnik, vrstniki, prijatelji, starši, druţina, Facebook
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1686; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

15.
UČENJE SKOZI IGRO NA ZAČETKU ŠOLANJA
Mojca Sotler, 2012, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomske naloge je bil ugotoviti odnos staršev do igre otrok na začetku šolanja. Najprej sem hotela predstaviti pomen igre za otroka na začetku šolanja, saj menim, da je igra prilagojena otrokom. Igra omogoča otroku, da se razvija na vseh področjih. Pomembna je ne glede na to, ali gre za dojenčka, otroka v vrtcu ali šolskega otroka. Otrok se bo preko igre lažje učil, ker je bolj zbran, saj ga igra zanima in pritegne. Učenje skozi igro na začetku šolanja je posebej pomembno, saj se igra uporablja kot način učenja pri pouku. Šestletniki postopoma prehajajo od igranja k delovnim (šolskim) nalogam. Vendar, ker pa je šestletnik postal šolar, je potrebno poiskati tiste aktivnosti, ki bodo otroka zadovoljile. Od šestletnega otroka ne moremo zahtevati dolgotrajnega sedenja v klopi. Na začetku šolanja je igra pomembna za otrokov razvoj in učenje. V igri bo otrok šolar razvijal razne sposobnosti in delovne navade.
Ključne besede: otroška igra, didaktične igre, učenje skozi igro, vrste iger, igra šolskega otroka, šestletni otrok.
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 3661; Prenosov: 640
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

16.
OTROKOVI MODELI POSNEMANJA PRI IGRI
Sonja Pavlinjek, 2012, diplomsko delo

Opis: Igra pomeni otroku svobodo, ustvarjanje, udejstvovanje. Otrok preko igre izraža samega sebe, svoje misli, svoje zmožnosti, svoja čustva in ideje. Igra je zanj delo, otrok se skozi igro uči in počne vse tisto, kar počnejo odrasli ter se tako udeležuje življenja odraslih. Posnemanje je ena pomembnejših značilnosti otrokove igre v zgodnjem razvoju. Otrok preko govora in vedenja posnema vse, kar se dogaja okoli njega, najpogosteje najde vzor v članih družine in v svojem ožjem okolju. Diplomsko delo Otrokovi modeli posnemanja pri igri je vsebinsko razdeljeno na teoretični del, v katerem so predstavljene teorije in spoznanja o igri, podrobneje smo opredelili vrste iger in njihove značilnosti, socialno udeležbo otrok pri igri, dejavnike, ki vplivajo na igro, vpliv igre na vsa področja otrokovega razvoja ter se osredotočili na vlogo odraslih in vrstnikov pri sami igri. Dotaknili smo se bistvenega problema v diplomski nalogi, to je posnemanja otrok pri igri. V empiričnem delu smo analizirali anketni vprašalnik za starše o opazovanju otroške igre in dejavnikih, ki vplivajo na oblikovanje modelov posnemanja pri igri. Zanimalo nas je, ali starši opazujejo otroka pri igri, se vključujejo v igralne aktivnosti in v katere, ali opazijo modele posnemanja, kaj in kako pogosto otroci posnemajo modele pri igri, kako je otrokov spol povezan z igro, ali starši prekinjajo igro, ki ni tipična za spol njihovega otroka. Rezultati so pokazali, da se starši zavedajo pomena igre za vsestranski razvoj otroka ter da otroci v prvi vrsti pri igri posnemajo mamo in očeta, ki sta otrokov prvi vzor.
Ključne besede: otrok, igra, modeli posnemanja, igralna dejavnost, vloga odraslih.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1673; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (753,52 KB)

17.
IZRAŽANJE NEPRIJETNIH ČUSTEV PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Monika Kumer, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Izražanje neprijetnih čustev pri predšolskih otrocih so podrobneje predstavljena naslednja neprijetna čustva: jeza, strah, žalost, sram, ljubosumje, gnus. V teoretičnem delu sem najprej opredelila čustva kot del duševnih procesov, pojem čustva definirala glede na različne avtorje in različne teorije ter opisala osnovne značilnosti čustev. Navedla sem, kako lahko čustva med seboj razlikujemo (afekti in razpoloženja, osnovna in sestavljena čustva oz. temeljna in kompleksna čustva, pozitivna in negativna čustva) ter kako so čustva kompleksna. V poglavju Fiziološke in nevrološke osnove čustvenih procesov sem opisala, kako centralni in avtonomni živčni sistem, specializiranost možganskih hemisfer in nevrokemične snovi vplivajo na nastanek čustvenih procesov. Zajela sem nevrološka spoznanja o razvoju čustvenih procesov ter kako poteka nevrološko zaporedje procesov pri sprožanju čustvenega procesa. Opisala sem področja čustev (izražanje, prepoznavanje in uravnavanje čustev) ter odnos med čustvi in kognicijo (višji spoznavni procesi). Podrobneje sem naštela tudi značilnosti temeljnih (strah, jeza, žalost) in značilnosti kompleksnih čustev (sram, ljubosumje, gnus). V poglavju Razvoj čustev po posameznih področjih sem opisala začetke izražanja čustev, razvoj prepoznavanja čustev, razvoj razumevanja vzrokov za čustva in razvoj uravnavanja oz. nadzora čustev. V nadaljevanju sem se osredotočila na razvoj čustev v obdobju dojenčka in malčka ter na razvoj čustev v zgodnjem otroštvu. V tem poglavju sem opisala značilnosti otroških čustev ter opredelila temeljna čustva in čustva samozavedanja. Natančneje sem opredelila razvoj vseh neprijetnih čustev v obdobju dojenčka in malčka ter zgodnjem otroštvu. Vključila sem tudi pomen samouravnavanja čustev in pravila izražanja čustev. Želela sem pojasniti čustva samozavedanja. Poudarek sem dala tudi na razumevanje in prepoznavanje čustev v zgodnjem otroštvu, na razvoj sočasnih in nasprotujočih si čustev v zgodnjem otroštvu ter na nadzor nad doživljanjem in izražanjem čustev v zgodnjem otroštvu. Raziskovanje sem prav tako posvetila s čustvi povezanim vedenjem v socialnih interakcijah v zgodnjem otroštvu, kjer sem opisala pereče agresivno vedenje, povezavo med agresivnostjo in starostjo ter spolom otrok. Zapisala sem tudi pomen joka pri predšolskih otrocih, kjer sem dodatno pojasnila, da je jok orodje za povezovanje. Temo sem podkrepila z nasveti, kaj lahko storijo starši, katerih otroci veliko jokajo. Zanimal me je vpliv materinega duševnega stanja na razvoj otrokovih čustev. Še natančneje sem se posvetila uravnoteženju čustev, opisala povezavo med čustvi in stresom ter posledicami potlačitve čustev. V poglavju Aktivnosti staršev pri premagovanju neprijetnih čustev otrok sem v podpoglavjih opisala ravnanje z neprijetnimi čustvi ter pomembnost deljenja in pogovora o čustvih, reagiranju na krizne situacije ter pomoči pravljic pri spoprijemanju z neprijetnimi čustvi. Zadnje poglavje sem namenila priporočilom, kako naučiti otroka nadzorovati svoje vedenje. V empiričnem delu sem s pomočjo programa SPSS ter Levenovega in t-preizkusa ugotavljala razlike v izražanju neprijetnih čustev pri predšolskem otroku v prvem in v drugem starostnem obdobju ter načine, kako se starši na neprijetna čustva svojega otroka odzivajo in kako so ti odzivi povezani s spolom staršev. Raziskava je pokazala, da lahko obe ničelni hipotezi zavržem in da obstaja razlika v izražanju neprijetnih čustev pri predšolskem otroku v prvem in v drugem starostnem obdobju ter da se starši glede na spol na izražanje otrokovih čustev različno odzivajo.
Ključne besede: neprijetna čustva, predšolski otrok, izražanje čustev, uravnavanje čustev, odziv staršev
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 3876; Prenosov: 820
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

18.
STRES PRI UČITELJIH RAZREDNEGA POUKA
Katja Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali učitelji v razredu doživljajo stres, kako ga doživljajo, kako se nanj odzivajo in zakaj menijo, da je poklic učitelja stresen. Zanimale so me konkretne stresne situacije, ki so jih učitelji doživeli v razredu, in kako so se nanje odzvali. Ugotavljala sem njihovo zadovoljstvo s poklicem, ki ga opravljajo, kakšen odnos imajo s sodelavci, kako stres obvladujejo in katere strategije za odpravljanje stresa uporabljajo. V teoretičnem delu diplomske naloge so navedena teoretična izhodišča, v empiričnem delu, pa so na podlagi anketnega vprašalnika predstavljene stresne situacije v razredu, predstavljeni so odzivi učiteljev na stres, njihovo zadovoljstvo s poklicem, njihovi odnosi s sodelavci ter kako obvladujejo stresne situacije. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnim vprašalnikom za učitelje sedmih devetletnih osnovnih šol. Pri raziskavi, v kateri je bil uporabljen anketni vprašalnik, je sodelovalo 50 učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da so učitelji z delom zadovoljni in imajo s sodelavci dobre odnose. Ugotovila sem tudi, da učitelji stres najpogosteje odpravljajo s preživljanjem prostega časa v krogu družine. Kot najbolj stresna situacija se je izkazala komunikacija staršev z učitelji; starši so po mnenju učiteljev velikokrat nespoštljivi in so za neuspeh svojih otrok sposobni kriviti učitelje. Takoj za starši so se znašli problematični, neubogljivi in težko vodljivi otroci.
Ključne besede: stres, učitelji, sindrom izgorevanja, obvladovanje stresa
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 969; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

19.
SPODBUJANJE OTROKOVEGA SAMOSPOŠTOVANJA V VRTCU
Nevena Kobal Soršak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samospoštovanje, ki je zelo pomembno za razvoj osebnosti posameznika oz. otroka, pomeni, kakšno lastno vrednost si posameznik priznava. Pri tem gre za občutek, ki ga ima posameznik o sebi. V osrednjem delu diplomske naloge, ki je teoretična, je največji poudarek na pojmu samospoštovanje, kako se to razvija, oblikuje in kakšno samospoštovanje lahko ima posameznik. Ljudje pa pojem samospoštovanje marsikdaj enačimo s pojmoma samopodoba in samozavest, zato diplomsko delo podaja tudi definiciji omenjenih pojmov, ki sta vendarle v tesni povezanosti s samospoštovanjem. Diplomsko delo nam tudi podaja, na kakšen način lahko spodbujamo samospoštovanje pri otrocih. Ker otrok odnos do sebe razvija ob lastnih izkušnjah in ob sporočilih, ki jih dobiva od drugih, lahko tudi vzgojitelji in učitelji marsikdaj prispevamo, da si otrok doda večjo vrednost in si razvije samospoštovanje. V nalogi smo ugotavljali sledeče hipoteze: samospoštovanje lahko razvijamo; na otrokovo samospoštovanje doma vplivajo starši, v vrtcu pa vzgojitelji; otrok z visokim samospoštovanjem je zadovoljnejši in uspešnejši v življenju.
Ključne besede: spodbujanje, samospoštovanje, otrok, vrtec, samopodoba, samozavest, razvoj, razvojni dejavniki, socialni dejavniki
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1151; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (387,66 KB)

20.
IZRAŽANJE ČUSTEV OTROK V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU
Branka Casar, 2012, diplomsko delo

Opis: v diplomskem delu je opredeljeno izražanje čustev otrok v prvem starostem obdobju. Namen diplomske diplomske naloge je s pomočjo različne literature ugotoviti, na kakšne načine otrok izraža čustva, kakšen je pomen in vloga teh čustev in kakšna je vloga staršev...
Ključne besede: čustva, otrokov razvoj, trma, grizenje, dejavniki, vedenje, moč čustev
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1496; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (323,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici