| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Opažanja učiteljev razrednega pouka o učencih z izraženimi vedenji pozunanjenja in ponotranjenja : magistrsko delo
Nina Domjan, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati opažanja učiteljev razrednega pouka o učencih, ki na razredni stopnji izražajo vedenja pozunanjenja in ponotranjenja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na predstavitev temeljnih psiholoških konstruktov, povezanih z izbrano temo. Opredelili smo pojem problematičnega vedenja, predstavili pojavne oblike vedenjskih težav, preučili razvojna obdobja ter raziskali dejavnike, ki vplivajo na pojav vedenjskih težav, podrobneje razčlenili pojav vedenjskih težav znotraj razreda ter pojasnili nekaj pristopov/modelov za odzivanje na vedenjske težave. V empiričnem delu smo sestavili spletni vprašalnik za učitelje razrednega pouka, ki je analiziral njihov pogled na učence z vedenjskimi težavami. Preizkusili smo ga na vzorcu 103 učiteljev. Rezultati kažejo, da anketirani učitelji pri učencih med vedenji pozunanjenja najpogosteje zaznavajo težave s pozornostjo, med vedenji ponotranjenja pa nesamostojnost pri opravljanju učnih nalog. Za učitelje je med vedenji pozunanjenja najbolj moteča agresivnost, med vedenji ponotranjenja pa nesamostojnost pri šolskem delu. Na splošno rezultati kažejo, da so vedenja pozunanjenja za učitelje bolj moteča in jih tudi hitreje opazijo. Izkazalo se je, da učitelji opažajo razliko v prisotnosti vedenjskih težav glede na spol učencev. Učitelji določene strategije za odziv na vedenja pozunanjenja in ponotranjenja uporabljajo ne glede na vrsto vedenjskih težav podobno, spet druge raznoliko. Med različnimi modeli za odziv na vedenjske težave učencev anketirani učitelji najbolje poznajo TSV – trening socialnih veščin.
Ključne besede: vedenja pozunanjenja in ponotranjenja, razredni pouk, opažanja učiteljev, vedenjske težave učencev
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 274; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

2.
Povezanost med navezanostjo predšolskega otroka na mamo in njenim vzgojnim slogom
Doroteja Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali otrokovo navezanost na mamo glede na uporabo maminega vzgojnega sloga. V teoretičnem delu smo najprej opredelili navezanost in kako se navezanost razvija skozi leta otrokovega razvoja. V to so vključeni tudi slogi navezanosti, ki se med otroki največkrat pojavljajo, in navezanost na mamo. Glede na zastavljen problem diplomskega dela smo v teoretičnem delu opredelili tudi vzgojo. Osredotočili smo se predvsem na to, kaj je vzgoja in kaj so njeni cilji. Opredelili smo najbolj pogoste vzgojne sloge, ki jih starši uporabljajo. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali vsi otroci razvijejo enak slog navezanost na svojo mamo, čeprav mame v svojem vzgajanju uporabljajo različne sloge, in ali se uporaba vzgojnih slogov povezuje z izobrazbo in starostjo mam. Pri zbiranju podatkov smo si pomagali s spletnim vprašalnikom, ki je vseboval zaprta in odprta vprašanja. Rezultati so pokazali, da so otroci na mame varno navezani v primerih uporabe avtoritativnega in nevključenega vzgojnega sloga, medtem ko pa otroci mam, ki uporabljajo permisivni vzgojni slog, razvijejo upirajočo navezanost. Prav tako pa so rezultati pokazali, da starost in izobrazba mam ni povezana z uporabo vzgojnega sloga.
Ključne besede: Predšolski otrok, mama, vzgoja, vzgojni slog, navezanost na mamo.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Obseg kratkoročnega spomina pri osnovnošolcih : magistrsko delo
Eva Furman, 2023, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je bil izmeriti obseg kratkoročnega spomina učencev prvega, petega in devetega razreda. Obseg spomina sem izmerila pri 125 učencih, in sicer s pomočjo štirih nalog, ki so jih učenci rešili v obliki spletne igre preko računalnika. V teoretičnem delu naloge sem opisala, kaj je spomin in kako se v možganih ustvari. Opisala sem tudi razvoj spomina v vseh življenjskih obdobjih človeka s poudarkom na spominu v obdobju zgodnjega in srednjega otroštva. V nadaljevanju sem naštela in na kratko opisala zvrsti spomina, bolj podrobno pa sem predstavila tri vrste spomina – senzorni, kratkoročni/delovni in dolgoročni. Nazadnje sem v teoretičnem delu opisala, kaj je pomnjenje in kaj pozabljanje ter obrazložila besedo mnemonika ter naštela nekaj tehnik pomnjenja, ki jih lahko uporabimo za izboljšanje naših sposobnosti pomnjenja. Raziskava je pokazala, da na pomnjenje vpliva vrsta elementov, ki so si jih udeleženci morali zapomniti, saj so si lažje zapomnili števke kot na primer like, predmete ali vrstni red obarvanja kvadratov. Prav tako se je pokazal vpliv starosti, pri čemer so imeli najstarejši udeleženci skupno največjo količino zapomnitev. Spol ni bil pomembno povezan s pomnjenjem.
Ključne besede: možgani, spomin, obseg spomina, pomnjenje in pozabljanje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
Povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovega otroka : diplomsko delo
Kristina Cvitkovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovega otroka ter ugotoviti, kako je empatija med starši in otrokom povezana. Zanimalo nas je, ali obstajajo pomembne razlike v empatiji med dečki in deklicami v obdobju zgodnjega otroštva glede na starost. Raziskavo smo opravili s pomočjo Testa empatije (Baron-Cohen in Wheelwright, 2004). Sodelovalo je 105 staršev in njihovi predšolski otroci. Pridobljene podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel in programom IBM SPSS Statistics. Rezultati testa empatije so pokazali, da obstaja pomembna povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovih otrok, da je spol otroka povezan s stopnjo empatije in da se stopnja empatije s starostjo otrok ne spreminja. V razlagi rezultatov smo poudarili, da je stopnja empatije povezana s spoznavnim in miselnim razvojem otroka in da je tako dobro, da vzgojitelji poznajo otrokove socialne možnosti.
Ključne besede: empatija, predšolski otrok, starši, test empatije, Simon Baron-Cohen, Sally Wheelwright
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (581,99 KB)

5.
Otrokova ločitev od staršev pri vsakodnevnem prihodu v vrtec : diplomsko delo
Nika Jerebic, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo razvoj otroka od njegovega rojstva dalje in razvijanje navezanosti. Teorijo navezanosti je razvil John Bowlby, ki velja za enega največjih raziskovalcev teorije navezanosti. Ta opredeljuje odnos med otrokom in njegovo mamo. V diplomskem delu je poudarek na navezanosti ter otrokovem razvoju, ki je povezan z ločitvijo ob prihodu v vrtec ter predajo otroka v oddelek. Kateri slog navezanosti oblikuje otrok do staršev, je odvisno od samih staršev, vzgoje in okolja, v katerem živi in odrašča. Zato se glede na vse dejavnike razvije več slogov navezanosti, ki so pomembni in otroka zaznamujejo za vse življenje. Navezanost se oblikuje glede na odnos staršev do otroka. Zelo je pomembno, kako in na kakšen način se starši odzivajo na otrokove potrebe, ko jih slednji potrebuje. Pri razvoju navezanosti je zelo pomembno čustveno stanje staršev in kako ta čustva delijo z otrokom ter zadovoljujejo njegove potrebe. V zgodnjem otrokovem življenju imata največji pomen oče in mama. Oba sta primarna objekta socializacije in predstavljata povezavo z zunanjim svetom. Čeprav je primarni objekt navezanosti mama, se lahko otrok naveže na očeta in na druge ljudi v svojem življenju oz. v svoji okolici, ki mu nudijo varnost in oporo. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan razvoj otroka, pri čemer smo podrobneje opredelili spoznavni, čustveni in socialni razvoj. Opredelili smo pojem navezanosti ter se poglobili v teorijo navezanosti, razvoj navezanosti, pomen navezanosti ter opisali različne sloge navezanosti. Pojasnili smo tudi razliko med otrokovo navezanostjo na mamo in na očeta. Empirični del diplomskega dela smo razdelili na dva dela, in sicer na anketiranje vzgojiteljic in opazovanje otrok. Anketiranje in opazovanje je potekalo v treh različnih vrtcih: Vrtec Beltinci – enota Bibe, Vrtec Murska Sobota – enota Srnice in Vrtci občine Moravske Toplice. V vseh vrtcih smo anketirali 27 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic ter skupaj opazovali 219 otrok. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili vzgojiteljicam, smo ugotavljali, kako vpliva ločitev od staršev ob predaji otroka v vrtčevski oddelek na večino otrok, na kakšen način se starši poslavljajo od otroka ob predaji v oddelek, kako dolgo se starši zadržujejo pri vhodu v igralnico, kako dolgo traja, da se otrok pomiri, če se burno odzove na odhod staršev, ter kako vzgojiteljice preusmerijo pozornost tistih otrok, ki se na ločitev od staršev odzovejo burno. S pomočjo tabele za opazovanje otrok smo opazovali prehod iz garderobe v oddelek in ločitev od staršev. V tabeli smo si zastavili različne kriterije, ki smo jih označevali, medtem ko smo opazovali vedenje otroka med samo predajo. Kriteriji so bili naslednji: ločitev od staršev z upiranjem ali brez upiranja, otrok joka ali ne joka, s posredovanjem vzgojiteljice ali brez posredovanja vzgojiteljice. Vse pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo SPSS. Ugotovili smo, da predaja otroka iz garderobe v igralnico večinoma poteka mirno in hitro ter da je večina otrok zadovoljna in ne prihaja do izražanja močnih čustev in upiranja.
Ključne besede: predšolsko obdobje, razvoj otroka, navezanost, slogi navezanosti, otrokova navezanost na očeta in mamo
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Prisotnost stresa pri učencih prve in druge triade osnovne šole : magistrsko delo
Ana Kegljević, 2023, magistrsko delo

Opis: Stres lahko razumemo, kot odziv telesa na dražljaje okolja. Odrasli in otroci so vsakodnevno obdani z dejavniki, ki jim povzročajo stres. Stres se pri otrocih odraža drugače kot pri odraslih. Otroci, zlasti mlajši, velikokrat niti ne vedo, kaj beseda stres pomeni. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili, kaj je stres. Poglobili smo se v to, kaj pri otrocih povzroča stres in kateri so dejavniki stresa. Ker imajo starši in učitelji pomembno vlogo pri zaznavanju stresa otrok, smo prav tako raziskali teoretično ozadje zaznavanja stresa s strani staršev in učiteljev. Hkrati pa smo predstavili nekaj napotkov za uravnavanje in premagovanje stresa pri otrocih. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali stališča staršev in učiteljev glede prisotnosti stresa pri otrocih prve in druge triade osnovne šole. Ugotovili smo, da večina staršev in učiteljev meni, da otroci včasih doživljajo stres in da ga doživljajo v enaki meri kot odrasli. Starši in učitelji navajajo vedenjske znake kot najpogostejše znake stresa pri otrocih. Glavni razlog stresa pri učencih pa bi naj bila šola. Največ stresa pa otroci doživljajo ob zaključku 1. ocenjevalnega obdobja. Otroke je težko zaščititi pred stresom, lahko pa se poskušamo z njimi veliko pogovarjati.
Ključne besede: stres, učenci, starši, učitelji, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
Izbruhi togote pri predšolskih otrocih : diplomsko delo
Katarina Dacinger, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Izbruhi togote pri predšolskih otrocih je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanje ugotovitve iz ustrezne strokovne literature. Dotaknili smo se pojma togota, spoznali zgodnje izbruhe togote in izbruhe togote pri starejših otrocih, razloge in sprožilce togote, načine vedenja, kadar smo jezni, tehnike, taktike ter smernice za obvladovanje izbruhov. V empiričnem delu pa smo izvedli raziskavo, katere namen oziroma cilj je bil ugotoviti, pri katerem spolu so izbruhi togote pogostejši, kako se kažejo, kateri so razlogi po mnenju vzgojiteljev predšolskih otrok za izbruh togote glede na spol in kako jih ublažimo. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih obdelali s statističnim programom SPSS ter rezultate interpretirali. Na vprašanja so odgovarjali vzgojitelji predšolskih otrok. Ugotovili smo, da so izbruhi togote enako pogosti pri obeh spolih, se pa pojavijo razlike med spoloma pri razlogih in pri načinu pomiritve izbruha togote.
Ključne besede: togota, izbruhi, deklice, dečki, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
Perspectives on Teacher Education and Development
2023

Ključne besede: education, professional development, teachers, pre-school educators, multidisciplinarity, competencies
Objavljeno v DKUM: 20.03.2023; Ogledov: 759; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (15,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Navezanost na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Tadeja Bašl, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana navezanost otrok na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju. Teorijo navezanosti je v psihoanalizo uvedel John Bowbly (1984) ter predstavlja osnovo odnosa med otrokom in njegovim primarnim skrbnikom (mamo). Bowbly poudarja, da je skrb mame v prvih letih otrokovega življenja izjemno pomembna. V diplomskem delu je poudarek na osnovni teoriji navezanosti, ki se jo povezuje s pojavom namišljenih prijateljev v predšolskem obdobju. Namišljeni prijatelji so značilni za skoraj vse tri ali štiri leta stare malčke. Njihov pojav kaže na to, da se otrokova domišljija v tem obdobju najbolj razvija. V otrokovem življenju imajo pomembno vlogo, po čustveni plati predstavljajo varen način preizkušanja, kdo bi radi bili, njihov pojav pa je lahko tudi izraz otrokove potrebe po zasebnosti. Namišljeni prijatelji so pravzaprav zmožni pravih čudežev (Brazelton, 1999). V preteklosti je bila večina raziskovalcev razmeroma skeptična do vloge namišljenega prijatelja in so celo izražali skrb, da so otroci, ki se igrajo z njimi, rizični za razvoj psihopatoloških simptomov (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001). Danes pa številni strokovnjaki menijo, da namišljeni prijatelji pravzaprav nimajo negativnega vpliva na otrokov razvoj. Piaget (1962, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) je med prvimi poudaril prilagoditveno funkcijo namišljenih prijateljev v otrokovi igri, njegove teze pa so kasneje podprle še številne empirične študije. Ker smo prav odrasli tisti, ki se odločimo, kako bomo namišljene prijatelje sprejeli in se nanje odzivali, je raziskava namenjena ugotavljanju odnosa strokovnih delavcev – vzgojiteljic predšolskih otrok do namišljenih prijateljev. Iz analize raziskave je razvidno, da je izbrani vzorec anketiranih vzgojiteljic namišljene prijatelje opazil zelo redko, o njih se prav tako ne pogovarjajo veliko, vendar smo bili kljub temu zelo pozitivno presenečeni in veseli, ko smo ugotovili, da nimajo negativnega mnenja ali odklonilnega odnosa do njih.
Ključne besede: predšolsko obdobje, navezanost, domišljija, simbolna igra, namišljeni prijatelji.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 636; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
Vloga in pomoč šole staršem in otrokom ob ločitvi staršev : magistrsko delo
Karmen Povh, 2022, magistrsko delo

Opis: Družina je primarna celica človeške družbe, ki je že od nekdaj najpomembnejša za otrokov razvoj, kar je podrobneje predstavljeno v teoretičnem delu magistrskega dela. Človek se skozi svoj obstoj razvija in spreminja, a razvoj posameznikove osebnosti se v veliki meri zgodi že v otroštvu. Danes je zaznan porast ločitev staršev, kar povzroča posledice in stiske, ki jih opazimo pri otrocih. Da bi se tem posledicam in stiskam kar se da izognili, bi morali starši k situaciji pristopiti pravilno, pri tem pa sodelovati s šolo, ki posamezniku v otroštvu predstavlja praktično drugi dom. Namen našega magistrskega dela je bil zato na vzorcu ločenih staršev, ki imajo šoloobvezne otroke, preveriti, kakšna je njihova izkušnja glede vloge in pomoči šole njim in njihovim otrokom ob ločitvi. Želeli smo ugotoviti, ali interakcija med ločenimi starši in šolo steče gladko, ali bi si starši želeli več pomoči s strani šole, so je deležni dovolj ali pa se jim morda to zdi poseganje šole v zasebnost. V naši kvalitativni raziskavi so sodelovali 103 starši, anketiranih je 14 ločenih očetov in 89 ločenih mater. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega tipa in večstopenjske lestvice, s katerimi so starši izrazili svoja stališča glede vloge in pomoči šole ob ločitvi. Rezultati so pokazali, da se staršem zdi vloga šole pri ločitvi zadostna, saj od nje več niti ne pričakujejo. Ločitev je za starše še vedno precej zasebna stvar, o kateri jim je nerodno razpravljati z učitelji, poleg tega pa se staršem učitelji ne zdijo dovolj kompetentni za pomoč in sodelovanje glede vzgoje otrok po ločitvi.
Ključne besede: starši, otrok, šola, ločitev, razveza, pomoč, posledice
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 605; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (583,43 KB)

Iskanje izvedeno v 1.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici