| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza fleksibilnih in trajnostnih (bio)kemijskih procesov in mrež v pogojih negotovosti
Klavdija Zirngast, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je prikazan razvoj robustnih računalniških metod za načrtovanje in sintezo fleksibilnih procesov in mrež z velikim številom negotovih parametrov. Uporaba natančnejših metod, kot je npr. Gaussova integracijska metoda, vodi do eksponentne rasti matematičnega problema glede na število negotovih parametrov. Glavni dosežek disertacije je metodologija, s katero se izognemo eksponentni rasti. Metodologija temelji na dvostopenjski stohastični formulaciji z rekurzom in razstavi reševanje na več korakov, v katerih ločeno določimo prvostopenjske spremenljivke, tj. topologijo in velikost oz. kapaciteto procesa, ter drugostopenjske spremenljivke, tj. obratovalne in regulacijske spremenljivke. Pri tem praviloma rešujemo matematični problem le v eni točki (scenariju), v posameznih variantah metode pa hkrati v manjšem številu scenarijev, npr. do deset. Osnovna ideja metodologije je naslednja: začetno optimalno, a praktično nefleksibilno procesno shemo generiramo pri nominalnih vrednostih negotovih parametrov. To shemo nato zaporedoma optimiramo pri različnih skrajnih vrednostih negotovih parametrov, tako da za procesne enote, ki so že v shemi, določimo potrebno povečanje velikosti, nove enote pa dodajamo le, če je to potrebno za doseganje dopustne rešitve. Na ta način določimo izbor procesnih enot in njihove velikosti za fleksibilno obratovanje. Ko se ti ne spreminjajo več, izračunamo indeks fleksibilnosti za dobljeno rešitev in izvedemo stohastično optimizacijo Monte Carlo za določitev optimalnih drugostopenjskih spremenljivk. Obenem izračunamo pričakovano vrednost optimizacijskega kriterija z določeno stopnjo zaupanja. Za vzpostavitev toka informacij med ločenima korakoma določanja prvo- in drugostopenjskih spremenljivk smo izdelali modificirano metodo, v kateri izračunavamo korekcijske faktorje, s katerimi izboljšamo vzpostavljanje kompromisov med obema vrstama spremenljivk in iterativno izboljšujemo končni rezultat. Za povečanje učinkovitosti optimizacije Monte Carlo v zgoraj opisani metodologiji smo razvili indikator, s katerim določimo minimalno potrebno število scenarijev, da so rezultati dovolj točni za praktično uporabo. Na ta način skrajšamo čas reševanja. Vpeljali smo tudi relativni indeks optimalnosti, s katerim primerjamo približne pristope, ki smo jih razvili, z bolj točnimi. S predlagano metodologijo smo izvedli sinteze fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov in dobavnega omrežja za proizvodnjo električne energije iz bioplina, ki smo jo nadgradili s predelavo digestata v kvalitetnejša gnojila. Dokazali smo, da lahko s to metodologijo generiramo fleksibilne rešitve za velike procesne sheme z več deset negotovimi parametri v zmernem času z obvladljivim računalniškim naporom. V zadnjem delu disertacije smo oblikovali pristope za vključevanje negotove vrednosti davka na emisije CO2 v sintezo fleksibilnih procesov v celotnem življenjskem ciklu. Razvili smo enoperiodni in večperiodni stohastični pristop. Primerjava rezultatov z determinističnim pristopom je potrdila prednost stohastičnega pristopa. Razvita metodologija predstavlja orodje za sprejemanje trajnostnih investicijskih odločitev v pogojih negotovosti in prispeva k dolgoročnemu povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti v procesni industriji. Njena glavna prednost je, da je uporabna za reševanje primerov z velikim številom negotovih parametrov. V nekaterih študijskih primerih smo uporabili trajnostno namensko funkcijo in tako sintezo fleksibilnih procesov povezali s trajnostnim razvojem, pri čemer se vzpostavljajo dolgoročni optimalni kompromisi med fleksibilnostjo obratovanja ter ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. S predelavo odpadka iz bioplinarne v koristne produkte smo v sintezo fleksibilnih procesov in mrež uvedli zapiranje zank in krožno gospodarstvo.
Ključne besede: matematično programiranje, negotovost, fleksibilnost, stohastično optimiranje, sinteza procesov, dobavno omrežje, emisije CO2, trajnostni razvoj
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

2.
The impact of the COVID-19 pandemic in 2020 on the quality of STEM higher education
Zorka Novak-Pintarič, Zdravko Kravanja, 2020, kratki znanstveni prispevek

Opis: Pandemic COVID-19 has forced universities around the world to go online virtually overnight. This has been a major challenge, especially for study programmes in STEM areas (Science, Technology, Engineering, Mathematics) where distance learning was not previously preferred. This was mainly due to a large proportion of the experimental laboratory work done by students, which could reach up to half of all contact hours. While the lectures were utilized practically immediately after lockdown using video conferencing systems, the implementation of the practical study contents posed a greater challenge. This paper presents specific adaptations for certain activities in the university education of chemical engineering that had to be implemented quickly, such as laboratory and computer exercises, students' final theses and dissertations, internships, knowledge examination and evaluation. We highlight the most critical activities and most urgent solutions that were initiated. Various measures taken against the spread of the coronavirus had to take into account many uncertainties about the duration of the pandemic to ensure that students acquire the desired competences and skills in time without being physically present in the laboratories. Particular attention is paid to examinations, especially calculus tests, which are difficult to apply remotely. First evaluations show that the adapted learning process has been carried out effectively, but the big unknown is how successfully the students will pass the exams and how the lessons will be conducted in next academic year.
Ključne besede: pandemic, higher education, COVID-19, coronavirus
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 890; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (682,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Optimalna prostorska razporeditev procesnih naprav za izboljšanje inherentne varnosti
Martin Belcer, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali najbolj ugodno postavitev procesnih enot, za zagotovitev čim višje stopnje inherentne varnosti in hkrati nizke stroške postavitve ocevja v prostorski shemi procesa. Prikazana je simulacija različnih odklonskih dogodkov oziroma poškodb procesnih naprav v postopku pridobivanja metanola. Pri tem smo obravnavali dve procesni enoti v kontinuirnem procesu, in sicer reaktor ter separator. Namen naloge je izboljšanje inherentne varnost s optimalno prostorsko razporeditvijo naprav, pri čemer upoštevamo stroške ocevja. Na podlagi distribucijskega modela smo določili obsega eksplozije posamezne komponente prisotne v reakciji (vodik, ogljikov monoksid, metanol in metan). Pridobljene podatke smo uporabili pri optimiranju postavitve naprav v prostorsko mrežo tako, da je minimiral stroške ocevja, pri čemer smo omejili dovoljeno toleranco za inherentno varnost. Tako smo dobili pareto krivuljo rešitev. Pri izračunu tveganja smo upoštevali tudi nevarnost vzajemne eksplozije obeh procesnih naprav. Kot se je izkazalo ima model superstrukture, kjer predstavljamo lokacije s prostorsko mrežo tudi nekaj slabosti, kot je zanemarjanje vpliva naprave izven prostorske mreže, vendar kljub temu nazorno prikaže povezavo med razdaljo tj. stroški ocevja ter inherentnim tveganjem. Zaključimo lahko, da s pravilno postavitvijo naprav lahko znatno izboljšamo inherentno varnost procesov ob nekoliko višjih stroških ocevja.
Ključne besede: Inherentna varnost, distribucijski model, načrtovanje procesa, matematično programiranje
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
Process optimization
Zorka Novak-Pintarič, Lidija Čuček, Zdravko Kravanja, 2020, drugo učno gradivo

Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 281; Prenosov: 92
URL Povezava na datoteko

5.
Optimiranje procesov
Zorka Novak-Pintarič, Lidija Čuček, Zdravko Kravanja, 2020, drugo učno gradivo

Ključne besede: optimiranje procesov, vaje
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 124
URL Povezava na datoteko

6.
2nd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy
2020

Opis: The 2nd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy (TBMCE) was devoted to presentations of circular economy concepts, technologies and methodologies that contribute to the shift of business entities and society as a whole to a more responsible, circular management of resources. In the framework of TBMCE 2019, we presented the Strategic Research and Innovative Partnership –Network for the Transition to Circular Economy (SRIP-CE) as a platform for establishing a successful long-term public-private partnership. The conference program included panel discussions, plenary and keynote sessions, oral and poster presentations on the following topics: Sustainable energy, Biomass and alternative raw materials, Circular business models, Secondary raw materials and functional materials, ICT in Circular Economy, Processes and technologies. TBMCE 2019 was organized by Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, University of Maribor and held in Portorož, Slovenia at the Grand Hotel Bernardin from October 24th to October 25th, 2019. The event was under the patronage of Ministry of Economic Development and Technology.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, procesi in tehnologije, krožni poslovni modeli, raziskave in razvoj
Objavljeno: 21.05.2020; Ogledov: 637; Prenosov: 44
URL Povezava na datoteko

7.
FKKT
2019

Opis: Brošura vsebuje vse bistvene podatke FKKT, vizijo fakultete, študijske programe, vpisne pogoje, študentske aktivnosti, predmetnike in predstavitve laboratorijev: zaposleni, raziskovalna področja, najpomembnejši dosežki, ažurirane najpomembnejše objave, sodelovanje z ustanovami in podjetji, tekoče projekte in raziskovalno opremo.
Ključne besede: kemija, kemijska tehnologija, visoke šole, predmetniki
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 307; Prenosov: 29
URL Povezava na datoteko

8.
Sinteza omrežij toplotnih prenosnikov s simultanim upoštevanjem varnosti
Anita Sovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Varnost v kemijskih procesih postaja vse bolj pomemben vidik že v fazi načrtovanja procesa. V tem magistrskem delu smo upoštevali vidik varnosti v fazi načrtovanja omrežja toplotnih prenosnikov (OTP). Pri tem smo ocenili inherentno varnost s pomočjo mešano celoštevilskega nelinearnega programirnega (MINLP) modela najprej z osnovnim modelom. Nato smo izvedli občutljivostno analizo z različnimi tipi toplotnih prenosnikov, pri čemer smo primerjali ploščine toplotnega prenosa, mase prisotnih snovi, tlačne padce ter razmerja med volumnom in ploščino v toplotnih prenosnikih. Za vsak prenos smo dimenzionirali primeren prenosnik toplote. Izračunane podatke smo nato vstavili v posodobljen model za celotno OTP. Tako dobljene vrednosti ploščin in indikatorjev tveganja smo primerjali z začetnimi vrednostmi. Ugotovili smo, da so bile začetne ploščine vseh toplotnih izmenjevalcev precenjene. Posledično so bili napačno ocenjeni tudi stroški investicije in indikatorji tveganja. Nato smo za izbrane dimenzije toplotnih prenosnikov primerjali indikatorje tveganja za toksičnost, vnetljivost in eksplozivnost med rezultatoma, ko nismo upoštevali natančnih mer toplotnih prenosnikov ter pri upoštevanju natančnih dimenzij toplotnih prenosnikov. Rezultati kažejo, da ima natančno dimenzioniranje prenosnika za posamezne prenose toplote velik vpliv na oceno varnosti v OTP. Z dodatkom natančnega dimenzioniranja prenosnikov toplote smo omogočili natančnejše načrtovanje OTP in realnejše ocenjevanje njihove varnosti.
Ključne besede: inherentna varnost, omrežje toplotnih prenosnikov, simultana sinteza
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 406; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
Optimizacija nabora investicijskih projektov z uporabo matematičnega programiranja
Tina Melisa Šimič, 2019, magistrsko delo

Opis: Izbor optimalnih investicijskih projektov za vsako podjetje predstavlja pomemben dejavnik, ki bistveno pripomore k poslovni uspešnosti in doseganju organizacijskih ciljev podjetja. V okviru magistrske naloge smo z uporabo orodij matematičnega programiranja želeli poiskati optimalen nabor projektov, ki so z vidika ekonomskih kriterijev sprejemljivi za vodstvo sodelujočega podjetja, ki razpolaga z omejenimi investicijskimi sredstvi. Predlagani projekti predstavljajo možnosti proizvodnje novih proizvodov, le-ti pa se razlikujejo v vrednosti zahtevane investicije in lokaciji, kjer bi proizvodnja potekala. Z namenom, da podjetju olajšamo izbor najboljših projektov, smo v programu General Algebraic Modeling System (GAMS) razvili več optimizacijskih modelov in jih rešili z uporabo mešanega-celoštevilskega linearnega programiranja (MILP), mešanega celoštevilskega-nelinearnega programiranja (MINLP), mešanega-celoštevilskega ciljnega programiranja (MIGP) in stohastičnega programiranja. Kot glavni ekonomski kriterij, ki smo ga maksimirali, smo v namenskih funkcijah MILP modelov in MINLP modela uporabili neto sedanjo vrednost (NSV). Pri večkriterijskih ciljnih modelih pa smo ekonomskim kriterijem (celotni dobiček, celotni letni stroški,…) dodali tudi ostale kriterije, ki jih ekonomsko ne moremo ovrednotiti, npr. tveganje glede kontrole kakovosti, dodatno zaposlovanje ipd. Glavni pogoj v vseh modelih predstavlja investicijski proračun, ki ga izbrani projekti ne smejo preseči. Iz rezultatov optimizacije smo pri enokriterijski optimizaciji (MILP modeli, MINLP model in stohastični model) ugotovili, da bi bila za podjetje optimalna možnost lastna proizvodnja z začetno investicijo v novo opremo kot tudi proizvodnja na lokaciji partnerskega podjetja, kjer investicija ni zahtevana. Medtem ko so rezultati večkriterijske optimizacije pokazali, da bi bila edina optimalna izbira proizvodnja na lokaciji partnerskega podjetja.
Ključne besede: investicijski projekti, ekonomski kriterij, mešano-celoštevilsko linearno programiranje, mešano-celoštevilsko ciljno programiranje, stohastično programiranje
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 652; Prenosov: 0

10.
Modeliranje procesov anaerobne in aerobne razgradnje z modeloma ADM1 in ASM1
Leon Lang, 2019, magistrsko delo

Opis: Anaerobna razgradnja je kompleksen večstopenjski proces, ki ga uporabljamo za razgradnjo organskih komponent v metan in ogljikov dioksid v odsotnosti kisika, hkrati pa proces lahko uporabimo za proizvodnjo obnovljive energije. Gre torej za enega izmed načinov, s katerim bi lahko omejili uporabo fosilnih goriv in tako prispevali k trajnostnemu razvoju. Aerobna razgradnja po drugi strani poteka v prisotnosti kisika, kjer mikroorganizmi v oksidacijskem procesu pretvorijo organske snovi v ogljikov dioksid, vodo, nitrate in sulfate. Proces aerobne razgradnje najpogosteje najdemo v čistilnih napravah za čiščenje odpadnih vod. V namene boljšega razumevanja ter nadaljnjega raziskovanja procesov anaerobne in aerobne razgradnje so raziskovalci razvili splošna modela anaerobne razgradnje ADM1 (Anaerobic Digestion Model No. 1) in aktivnega blata ASM1 (Activated Sludge Model No. 1). V magistrskem delu smo izvedli simulacije teh dveh procesov z osnovnima modeloma ADM1 in ASM1 ter nato še z modificiranim modelom ADM1. Magistrsko delo je tako razdeljeno na tri dele. V prvem delu smo izvedli simulacijo osnovnega modela ADM1, v drugem delu simulacijo modela ASM1 in v tretjem delu simulacijo modificiranega modela ADM1. Vse simulacije so bile izvedene v programu MATLAB. Na podlagi izvedenih simulacij smo naredili primerjavo z rezultati simulacij iz literature in na koncu še primerjavo z eksperimentalnimi rezultati iz literature. Ugotovili smo, da modela ADM1 in ASM1 dobro opišeta kinetiko procesov anaerobne in aerobne razgradnje. Pri rezultatih simulacij in eksperimentalnih rezultatov je prišlo do nekaterih odstopanj zaradi kompleksne narave biološko aktivnih sistemov in uporabe modelov z že vnaprej definiranimi procesi, s katerimi želimo oceniti kinetične parametre, ki so specifični za naš sistem. Kljub temu ti modeli prestavljajo dobro izhodišče za nadaljnje laboratorijske raziskave.
Ključne besede: anaerobna razgradnja, aerobna razgradnja, ADM1, ASM1, matematično modeliranje, MATLAB
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 1085; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici