| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pot od invencije do inovacije in pomen inovacij za podjetje x
Nastja Đačić, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta bo izhodišče predstavljala pot nastanka invencije do nastanka inovacije in s tem povezan invencijsko-inovacijski proces. Na podlagi opredeljenih osnovnih pojmov bomo spoznali celotno pot do nastanka inovacije in s kakšnimi odpori ter ovirami se podjetja na tej poti soočajo. Spoznali bomo, kako pomembna je inovativnost za podjetja in celotno gospodarstvo ter kakšne koristi prinašajo inovacije. V raziskovalnem delu bomo na podlagi izbranega podjetja opredelili inovacijsko dejavnost v podjetju in predstavili, kako podjetje spodbuja ter motivira zaposlene k inovativnosti. Brez inoviranja podjetja v današnjem svetu praktično ne morejo več preživeti. Inoviranje prinaša napredek, družbeno blaginjo in odpira nova delovna mesta. V izbranem podjetju se zavedajo, da je pomembno, da so njihovi zaposleni inovativni, inovativnost pa je bila že od nekdaj temeljna značilnost podjetja, zato si je vodstvo vedno prizadevalo za to, da postane značilna kultura tudi vseh zaposlenih.
Ključne besede: ustvarjalnost, ideja, invencija, inovacija, inovativnost, novost
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 315; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (735,27 KB)

2.
Vpliv inovacij na razvoj tehnološkega podjetja
David Begič, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišče raziskave v diplomskem projektu predstavlja dialektična teorija sistemov in inovacijski management s poudarkom na pomembnosti inoviranja v izbranem tehnološkem podjetju. Nihče več ne dvomi v dejstvo, da morajo podjetja, ki želijo biti dandanes konkurenčna na trgu stalnih sprememb, nenehno inovirati. Zato v empiričnem delu diplomskega projekta preučujemo različne vrste inovacij, ki so potrebne za dolgoročni obstoj podjetij. To je izrednega pomena, saj ljudje danes, ko slišijo besedo inovacija, najprej pomislijo na tehnično-tehnološko vrsto. Vendar te predstavljajo le eno petino vseh inovacij. Zato natančno preučujemo, kaj sploh je inovacija, vrste inovacij in kako se razlikuje od invencije. Poleg tega za lažje razumevanje področja inovacijskega managementa preučujemo še ostale osnovne pojme. Sem spadajo načini inoviranja, inovativnost družb in podjetij, pomen družbene in družbeno-ekonomske odgovornosti podjetij, vloga podjetij v njihovem okolju, proces difuzije, ki ga sestavljajo štiri glavne sestavine, in še bi lahko naštevali. Glavni problem, s katerim se soočajo današnja podjetja, je ta, da se managerji sodobnih podjetij preveč osredotočajo na to, kako čim bolje doseči tehnično in ekonomsko racionalnost. To posledično vodi do tega, da managerji takšnih podjetij nimajo dovolj časa, da bi se lahko posvečali problemom, ki se navezujejo na odgovornost podjetij ali pa na njihovo vlogo v naravnem in kulturnem okolju. V ta namen je bila izvedena raziskava na izbranem tehnološkem podjetju, s pomočjo katere smo izvedeli, točno kakšne prioritete imajo v podjetju in kako se te odražajo v njihovem vsakdanjem obratovanju.
Ključne besede: Inovacije, inovativnost, ustvarjalnost, celovit pristop, difuzija.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (875,98 KB)

3.
Inovacijske mreže – uspešne inovacije : magistrsko delo
Klemen Kos, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo na kratko opisali invencijo, inovacijo in trajnostni razvoj. Nato se bomo podrobneje osredotočili na inovacijske mreže, tako po svetu kot tudi v Evropi. Prav tako bomo podrobneje opisali množično zbiranje idej in množično financiranje. Predstavili bomo analizo potenciala inovacijskih mrež, množičnega zbiranja idej ter množičnega financiranja, zraven pa podali osebni komentar, kako se naj naše okolje uspešno vključi v uporabo teh metod. Ugotovili smo, da se v Evropi inovacijske mreže na področju množičnega zbiranja idej in množičnega financiranja pospešeno ustanavljajo.
Ključne besede: Inovacija, inovacijske mreže, množično zbiranje idej, množično financiranje
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 326; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
Vitko inoviranje
Luka Pozne, 2020, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu izhodišče predstavlja invencijsko-inovacijski management in z njim povezan Toyotin način vitke proizvodnje kot inovacija in vzgled za ostala storitvena in proizvodna podjetja. Ob opredelitvi invencijsko-inovacijskega managementa ter njegovega pomena za podjetja, smo se osredotočili na različne načine poslovanja sodobnih podjetij, kjer smo ločili med obrtniškimi proizvodnjami, masovnimi proizvodnjami ter vitkimi proizvodnjami, nakar bomo ugotavljali njihove posledice na daljši časovni rok. Poglobili smo se v pomen celovitosti, ustvarjalnega razmišljanja zaposlenih na vseh hierarhičnih ravneh ter spodbujanju inovativnih idej v podjetju. Na primeru smo pojasnili kako lahko uvajanje vitkega načina poslovanja zmanjša tako imenovane potrate pri poslovanju, ki se kažejo kot neizkoriščen čas, skladiščenje, zastoji itd. ter pomembnostjo sinergije vseh zaposlenih v podjetju, saj zniževanje stroškov ter zagotavljanje kvalitetnejšega rezultata naj ne bi bila problema s katerim bi se naj ukvarjal samo vrhovni management, ampak vsi zaposleni na vseh ravneh, da lahko podjetje maksimalno izkoristi dane zmogljivosti.
Ključne besede: Invencija, inovacija, vitko poslovanje, celovitost, inovativnost, sodelovanje, ustvarjalno razmišljanje.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 462; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Inovativno upravljanje človeških virov
Alen List, 2019, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu bo izhodišče predstavljal invencijsko-inovacijski management in s tem povezan management kadrov. Na podlagi opredelitve osnovnih pojmov inovacijskega managementa bomo predstavili načine kako lahko vodstvo v svoje podjetje vpelje inovativno poslovanje, ki bo vodilo do učinkovitejših rezultatov in ugodnejše klime na dolgi rok. Spoznali bomo kako pomembna je inovativnost, celovitost in ustvarjalno razmišljanje. S pomočjo inovacijskega managementa bomo na podlagi Maslowe hierarhije potreb opredelili inovativni sistem motiviranja. Zraven motiviranja pa so v današnjem času potrebne spremembe tudi na področju vodenja. Na podlagi raznih možnih alternativnih pristopov, bomo oblikovali najbolj inovativnega, katerega odnos bo temeljil na soodvisnosti med dobrimi medsebojni odnosi in uspešnim doseganjem zastavljenih ciljev. Izhodišče uspešnega poslovanja organizacije ni zgolj domena vrhovnega managementa temveč celotnega podjetja.
Ključne besede: Inovacija, management, motiviranje, Maslow, celovitost, ustvarjalno razmišljanje, inovativnost
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 556; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (805,75 KB)

6.
Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in inovativnosti z metodo šestih klobukov razmišljanja
Monika Klingsbichl, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu izhodišče predstavlja inovacijski management s poudarkom na ustvarjalnem razmišljanju in inovativnosti zaposlenih. Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in inovativnosti zaposlenih lahko prinese velik uspeh organizacijam. Pomembno je, da vodstvo organizacije svoje podrejene spodbuja k dajanju novih idej, zamisli, predlogov in možnost vključevanja v strateške odločitve. Prav tako z uporabo različnih tehnik ustvarjalnega razmišljanja spodbudimo občutek pripadnosti in zadovoljstva v organizacijski klimi. Dandanes organizacije pogosto zanemarjajo obravnavanje zaposlenih kot ključnih za uspeh organizacije. Kar privede do tega, da se zaposleni počutijo neupoštevane, niso dovolj motivirani in nimajo možnosti predlagati morebitne izboljšave, ki bi jih lahko uvedli v organizaciji sami. Na vprašanje, kako spodbuditi ustvarjalnost v organizaciji odgovarjamo s pomočjo raziskav, pridobljenih v empiričnem delu. Spodbujamo s pomočjo tehnik ustvarjalnega razmišljanja, vključitvijo zaposlenih in dobro oblikovano organizacijsko klimo. Končni cilj diplomskega projekta je bil, da smo ugotovili kako uporaba izbrane metode tj. metode šestih klobukov razmišljanja, v praksi pripomore k naprednemu razmišljanju zaposlenih in kakšen vpliv ima uporaba te metode na inovativnost organizacije. Zaposleni, ki uporabljajo metodo šestih klobukov razmišljanja, dosegajo ustvarjalnejše in boljše rešitve in hkrati s tem dosegajo večjo inovativnost podjetja.
Ključne besede: inovativnost, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, metode ustvarjalnega razmišljanja, metoda šestih klobukov razmišljanja.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 660; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
Ustvarjalno razmišljanje in raba USOMID metode in Metode šestih klobukov v izbranem podjetju
Patricija Celcer, 2018, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalno razmišljanje je v današnjem razvitem svetu vedno bolj potrebno za podjetja, ki želijo preživeti na tujem, kot tudi na domačem trgu rivalstva podjetij. Ustvarjalno razmišljanje spodbudi zaposlene k uvajanju novosti. V naši magistrski nalogi smo proučevali podjetje Uliks. S pisanjem tega dela želimo pomagati preučiti uspešnost in učinkovitost vključevanja ustvarjalnega razmišljanja v poslovanje podjetij. Z analizo literature in preučevanjem delovanja podjetja o ustvarjalnem razmišljanju hočemo dokazati, da le to prinaša koristi oziroma pozitivne rezultate in pomoč pri večji produktivnosti in sodelovanju med zaposlenimi. Tako bi se podjetje odločilo za uvajanje metod ustvarjalnega razmišljanja. Seveda pa je potrebno vedeti, da mora biti podjetje pri sprejemanju teh metod dobro strokovno izpopolnjeno in zelo vztrajno. Z magistrsko nalogo želimo doprinesti podjetjem z znanjem o ustvarjalnem razmišljanju in jim s tem pomagati še k boljšemu poslovanju v današnjih in v še bolj zahtevnih prihajajočih časih. V teoretičnem delu smo orisali glavne pojme za obravnavano temo, medtem ko smo v empiričnem delu podkrepili s strukturiranimi intervjuji treh zaposlenih v družbi Uliks. Ugotavljali smo kako zaposleni vključujejo ustvarjalno razmišljanje v sodelovanje s sodelavci in delovanje podjetja. Rezultati empirične raziskave so potrdili teoretične ugotovitve oziroma rezultate, da ustvarjalno razmišljanje v podjetju daje pozitivne učinke na poslovanje podjetja in sodelovanje med zaposlenimi. Glede na našo celotno raziskavo sklepamo, da ima podjetje, ki smo ga proučevali viden potencial za uvajanje novih metod ustvarjalnega razmišljanja.
Ključne besede: Celovitost, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, USOMID metoda, Metoda šestih klobukov.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2018; Ogledov: 1018; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

8.
Upravljanje človeških virov kot vir ustvarjalne klime pri inoviranju
Lucija Stiplovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo začenjamo z uvodno predstavitvijo človeških virov, pri čemer se posvečamo razvoju in usposabljanju zaposlenih. Pojasnimo, zakaj sta oba procesa pomembna in katere so razlike med človeškimi viri in človeškim kapitalom. Človeške vire pojmujemo kot vzvod za inovativne organizacije, zato predstavljamo sodobne pristope in tehnike upravljanja s človeškimi viri. Za učinkovito aktiviranje in delovanje človeških virov je esencialnega pomena učinkovit management človeških virov, katerega dejavnike in funkcije predstavljamo v nadaljevanju. Izpostavljamo strateški management človeških virov, ki je dinamičen, usmerjen v dolgotrajne učinke in omogoča implementacijo sodobnih spoznanj v podjetja. Ker so za inovativno organizacijo ključni ustvarjalni posamezniki, predstavljamo ustvarjalnost in tehnike spodbujanja ustvarjalnosti. Skozi inovacijski proces prikažemo razvoj od ideje do inovacije in terminologijo inovacijskega managementa. Menimo, da poznavanje le-te pomembno prispeva k iskanju virov inovacij in k višjemu inovacijskemu potencialu organizacije. V aplikativnem delu magistrske naloge smo izvedli študijo primera na podjetju FIT X. Ugotovitve iz študije primera predstavljamo na dveh modelih, in sicer na modelu kompetenc in integralnem modelu managementa človeških virov na temeljih ustvarjalnosti in inovativnosti. V sklepnem delu navajamo ključne ugotovitve o strateškem managementu človeških virov, inovacijskem managementu, sodobnem mentoriranju in inovacijskem potencialu opazovane organizacije ter preverjamo hipoteze.
Ključne besede: človeški viri, management človeških virov, ustvarjalnost, inovativnost, organizacija
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1195; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

9.
Uvrščanje slovenije po različnih vidikih inovativnosti med evropskimi državami
Aljaž Podlesnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je ustvarjalnost vse bolj pomembna vrlina, kateri se daje vse večji poudarek in katero se vse bolj proučuje. Za spodbujanje ustvarjalnosti je potrebno v podjetjih in ostalih delovnih okoljih ustvarjati pozitivno ustvarjalno klimo. Kajti ustvarjalnost človeka je v veliki meri odvisna od tega. Vse bolj se širi spoznanje, da je ustvarjalnost v bistvu predpogoj za inovativnost podjetja in inovativnost družbe kot celote. Torej to pomeni, da sta ustvarjalnost in inovativnost pojma, ki sta med sabo tesno povezana. Inovativnost je predpogoj za obstanek na trgu. Tukaj imamo v mislih tako podjetja kot gospodarstva posameznih držav. Za ohranjanje konkurenčnosti se je potrebno nenehno prilagajati trgu. Podjetja morajo ustvarjati nove, kvalitetnejše, pa na drugi strani tudi cenejše proizvode. Torej morajo nenehno izboljševati svoje proizvodne procese in tehnologijo. Uvajanje nenehnih sprememb je pogoj za ohranjanje konkurenčnosti. Pri inovacijah je izrednega pomena koristnost inovacij. Inovacije naj bi bile ustvarjene z namenom, da so za družbo kot celoto koristne. To pomeni, da ljudem olajšujejo življenje in delo in ne obratno. Da bi vedeli katera gospodarstva so najbolj inovativna, ter pri katerih vidikih inovativnosti so inovativna je potrebno inovativnost opredeliti in izmeriti. To se v Evropi počne s pomočjo izbranih vidikov ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork. S pomočjo takšnih raziskav lahko evropska gospodarstva vidijo, kje se nahajajo v primerjavi z ostalimi evropskimi gospodarstvi, ter tudi ugotovijo po katerih vidikih inovativnosti prednjačijo, ter po katerih zaostajajo. Tako na podlagi dobljenih rezultatov evropske države glede na stopnjo inovativnosti ločujemo v štiri skupine glede na stopnjo inovativnosti. Velik vpliv na ustvarjalnost in inovativnost družbe ima tudi kultura določene države. Vsaka država ima drugačne kulturne značilnosti, vsaka od teh kulturnih značilnosti posamezne države pa lahko inovativnost spodbuja ali zavira. Kulturne značilnosti posameznih držav so prikazane s pomočjo raziskave po Geertu Hofstedu (Dimenzije kulture). Obstaja 6 dimenzij kulture, ki opredeljujejo kulturne značilnosti posameznih držav. Na takšen način lahko ugotovijo tudi kulturne probleme posameznih držav, ki zavirajo ustvarjalnost in inovativnost nekega gospodarstva. S pomočjo obeh analiz (Vidiki ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork in Dimenzije kulture) se lahko vzpostavijo ugotovitve o povezavah med inovativnostjo in kulturnimi značilnostmi evropskih držav, med drugim tudi za Slovenijo.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, skupine držav inovatork, dimenzije kulture, uvrščanje Slovenije
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 625; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

10.
Raziskava zmogljivosti tiskanja zahtevnih inovativnih 3d modelov s tiskalnikom ctc bizer series dual nozzle 3d printer
Aljaž Žugman, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo najprej opisali pojme invencija, inovacija ter poudarili pomen družbeno odgovornega inoviranja. Predstavili smo tudi difuzijo inovacij. V nadaljevanju smo predstavili 3D tiskalnik in podrobneje opisali materiala, ki se uporabljata za izdelavo izdelkov s to napravo. V raziskovalnem delu smo natisnili več izdelkov pri različnih nastavitvah naprave. Tako smo preverili, kako vplivata hitrost pomikanja ter temperatura ekstrudorske šobe na kakovost izdelka. Preverili smo tudi kakšne naklone na izdelku je mogoče izdelati glede na debelino sloja. Na stroju smo nato izvedli modifikacije in znova proizvedli nove izdelke, ki smo jih primerjali s tistimi pred modifikacijo. Na koncu smo vse rezultate analizirali in podali dobljene ugotovitve. Skozi diskusijo smo ugotovitve primerjali s hipotezami in jih pojasnili.
Ključne besede: 3D tisk, PLA, ABS, invencija, inovacija, difuzija inovacij, CTC, 3D tiskalnik
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 982; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici