| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The use of econometric methods in family farm succession studies
Zarja Bohak, Andreja Borec, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Farm succession is an important issue for any family farm, for the future structure of farming and for rural policy makers. This is the process whereby the skills, traditions and capital of farming are passed from one generation to the next. Scientists realized the importance of scientific investigation of succession on family farms no more than thirty or forty years ago, as the earliest studies bear dates from 1968 on (see i.e. Nalson 1968). There are many different scientific methods used to process surveys' data or to represent the process of farm succession; this paper offers a review of foreign and Slovene studies from the last 15 years, in which econometric methods are used to describe and analyse the family farm succession process.
Ključne besede: family farm, farm succession, econometric methods
Objavljeno v DKUM: 19.03.2018; Ogledov: 2139; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (93,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
An appraisal of family farm succession studies
Zarja Bohak, Andreja Borec, Jernej Turk, 2010, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: family farm, farm succession, methodological approaches
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1593; Prenosov: 40
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Primerjava kmetij z naslednikom in brez njega glede na nekatere strukturne in socioekonomske značilnosti
Zarja Bohak, Andreja Borec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave je ugotavljanje perspektivnosti družinskih kmetij na temelju analize stanja nasledstva na 38 družinskih kmetijah v nekaterih občinah severovzhodne Slovenije ter ugotavljanje razlik med kmetijami z naslednikom in brez njega glede na nekatere značilnosti kmetij. Uporabili smo standardizirani anketni vprašalnik. Rezultati preizkusa razlik med kmetijami znaslednikom in brez njega kažejo statistično značilne razlike glede na usmerjenost kmetije, izobrazbo in starost gospodarja, glede velikosti obdelovalnih površin pa razlike niso značilne. Sklepami, da so trenutno najbolj perspektivne kmetije, kjer je kmetovanje kot gospodarska panoga glavna dejavnost, kjer je kmetijska proizvodnja usmerjena v eno panogo in kjer je proizvodnja finančno uspešna.
Ključne besede: družinske kmetije, nasledstvo, socioekonomske in strukturne značilnosti kmetij, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1482; Prenosov: 58
URL Povezava na celotno besedilo

4.
5.
ANALIZA STANJA NASLEDSTVA IN OCENA NASLEDSTVENE PERSPEKTIVNOSTI SLOVENSKIH DRUŽINSKIH KMETIJ
Zarja Bohak, 2011, doktorska disertacija

Opis: Nasledstvo na družinskih kmetijah je dolgotrajen proces. Omogoča gospodarski razvoj kmetije, ki je močno odvisen od tega ali je na kmetiji nasledstvo urejeno ali ne. Za analizo stanja nasledstva na 215 družinskih kmetijah iz petih različnih bio-geografskih regij Slovenije smo kot glavni kazalnik urejenega nasledstva uporabili podatek ali je na kmetiji naslednik že določen oz. vsaj predviden. S pomočjo opisne statistike in različnih statističnih preizkusov smo ugotavljali, kakšen je profil povprečnega kmečkega gospodarja in naslednika ter analizirali razlike med kmetijskimi gospodarstvi z in brez naslednikov ter med gospodarji z in brez naslednikov. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med obravnavanima skupinama kmetijskih gospodarstev in gospodarjev, kar se sklada z dognanji drugih domačih in tujih raziskav o nasledstvu. Da bi zajeli vplive več dejavnikov urejenega nasledstva hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje nasledstvene perspektivnosti kmetij. Ugotovili smo, da največ kmetij z ugodnim stanjem nasledstva prihaja iz slovenskih panonskih in alpskih krajin medtem ko večina nasledstveno najslabše ocenjenih kmetij izhaja iz primorskih in kraških krajin. Opravili smo še plus-minus-1 analizo rezultatov modela DEXi. Ugotovili smo, da imajo kmetije ocenjene kot »neperspektivne« in »neperspektivne do manj perspektivne« le majhne možnosti za izboljšanje svoje nasledstvene perspektivnosti medtem ko so možnosti kmetij ocenjenih kot »manj perspektivne« že raznovrstnejše. Po drugi strani so »perspektivno« ocenjene družinske kmetije nasledstveno precej nestabilne medtem ko so »perspektivne do zelo perspektivne« in »zelo perspektivne« kmetije dokaj neranljive glede možnega poslabšanja nasledstvene perspektivnosti.
Ključne besede: nasledstvo na družinskih kmetijah, večkriterijska odločitvena analiza, metoda DEXi
Objavljeno v DKUM: 05.04.2011; Ogledov: 5126; Prenosov: 590
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici