| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Environmental responsibility and communication in selected companies in the Podravska statistical region
Zala Virant, Janez Osojnik, Andreja Kozmus, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: The paper presents best practices pursued by eight companies from the Podravska statistical region selected because they promote green transition in this society. In the theoretical section, the article presents environmental responsibility as part of corporate social responsibility and deals with the type of communication needed to address and motivate people to implement the EU Green Deal goals. The empirical section analyses eight semi-structured interviews with representatives from selected companies in the Podravska statistical region. The results highlight long-term efforts to raise public awareness about the environmental crisis (without major visible effects), financial aid as the main motivation factor to implement green practices, shortage of specific training courses in communication, and the need for locally focused training.
Ključne besede: environmental responsibility, sustainability, sustainable organisational practices, green motives, communication, Podravska statistical region
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0

2.
Predstava o idiličnem podeželju v sloveniji kot gonilo regionalnega razvoja : magistrsko delo
Zala Virant, 2022, magistrsko delo

Opis: Idilično podeželje je socialni in miselni konstrukt, ki je posledica značilnosti moderne družbe. Procesi, kot so urbanizacija, hiter tempo življenja in odtujenost, so povzročili, da sta se mnenje in vrednotenje podeželja spremenila v smeri, da družba življenje na podeželju vrednoti kot lepo, mirno, čisto, solidarno, srečno – idilično. Izoblikovala se je nova družbena predstava o podeželju, ki ga ocenjuje kot idilično okolje. Nova idilična predstava o podeželju vpliva na konkretne spremembe prostora in spreminja njegove funkcije, namene, značilnosti in identiteto. Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, kakšno je vrednotenje podeželja v Sloveniji oziroma ali je predstava o slovenskem podeželju idilična. V teoretičnem delu smo opredelili koncept idiličnega podeželja in predstavili njegove razsežnosti, značilnosti in nastanek. Na podlagi tujih raziskav smo potrdili obstoj idilične predstave v modernih družbah in predstavili primere idiličnega podeželja. Proučili smo tudi oblikovalce predstave o idiličnem podeželju ter opredelili nove funkcije in namen podeželja. Nato smo se osredotočili na predstavitev podeželja v Sloveniji in predstavili njegovo preobrazbo, razvoj in simboliko. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o vrednotenju in uporabi slovenskega podeželja. Ugotovili smo, da so v predstavi o podeželju prisotne tendence idiličnosti podeželja in da je podeželje vrednoteno kot pozitivno, mirno, čisto in lepo. Na podlagi značilnosti predstave o slovenskem podeželju smo oblikovali splošne smernice za nadaljnji regionalni razvoj podeželj, ki so v skladu s predstavo in željami njihovih prebivalcev ter obiskovalcev.
Ključne besede: idilično podeželje, Slovenija, regionalni razvoj, geografija podeželja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

3.
Terensko delo pri predmetu domovinska in državljanska kultura ter etika : magistrsko delo
Zala Virant, 2022, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je proučevanje različnih vidikov vključenosti terenskega dela v pouk domovinske in državljanske kulture ter etike v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in predstavili njegove razsežnosti, oblike in značilnosti. Na podlagi raziskav smo izpostavili učinke terenskega dela v učnem procesu in predstavili omejitve, ki se pojavljajo pri vključevanju terenskega dela v pouk. Proučili smo predstavnost terenskega dela v osnovnih dokumentih, ki določajo organizacijo in delovanje učnega procesa v slovenskih osnovnih šolah. Nato smo se osredotočili na predstavitev predmeta državljanska in domovinska kultura ter etika (v nadaljevanju DKE), ki je sestavni del obveznega kurikuluma v slovenski osnovni šoli. Na osnovi analize učnega načrta in predpisanega učnega gradiva smo proučili povezavo med terenskim delom in predmetom DKE. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo med učitelji DKE in analizirali stališča ter mnenje učiteljev o terenskem delu pri pouku DKE. Ugotovili smo, da je vključevanje terenskega dela v pouk DKE redko zaradi različnih omejitev, ki zmanjšujejo učinkovitost in količino aktivnosti terenskega dela pri pouku. Med omejitvami izstopajo veliko število otrok v oddelku, pomanjkanje pedagoških delavcev, ki so na voljo, ter velik energijski in časovni vložek, ki ga zahteva organizacija terenskih aktivnosti. Izkazalo se je tudi, da se učitelji zavedajo pozitivnih učinkov izvajanja terenskega dela in da bi si učitelji želeli več vključevanja terenskega dela v pouk, kar bi lahko dosegli z različnimi ukrepi, kot so priročnik za učitelje in različna izobraževanja o terenskem delu.
Ključne besede: terensko delo, domovinska in državljanska kultura ter etika, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 743; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici