| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zasnova, izdelava in izvedba električnega načrta robotske celice
Zala Slapnik, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisana zasnova, izdelava in izvedba električnega načrta robotske celice. Delo je nastalo v sodelovanju s podjetjem Roboteh d. o. o., ki se ukvarja z avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnih procesov. Pred načrtovanjem električnega načrta se je preučilo predvideno delovanje robotske celice in uporaba programskega okolja EPLAN, v katerem je bil narisan električni načrt. Pri snovanju načrta se je sodelovalo z oddelkom za konstrukcijo in oddelkom za programiranje. Oddelek za konstrukcijo je podal predvideno postavitev robotske celice. Oddelek za programiranje je predložil seznam predvidenih digitalnih vhodov in izhodov. Prav tako so se pri zasnovi upoštevale zahteve in želje naročnika robotske celice. Po pregledu predložene dokumentacije in zahtev je bil zasnovan osnutek električnega načrta. Pri zasnovi je bilo upoštevano predvideno število motorjev, podomar, dovod, odvodi, števila varnostnih in navadnih digitalnih vhodov in izhodov. Prav tako so bile predvidene strani, namenjene vezavi vrat, varnostnih naprav, vhodnih in izhodnih enot in operaterskega pulta. Po zasnovi načrta se je določilo točne električne komponente in se jih ustrezno povezalo. Pri načrtovanju vezave komponent je bil upoštevan način označevanju in barv kablov, ki ga uporabljajo v podjetju Roboteh d. o. o.
Ključne besede: električni načrt, električna omara, senzor, aktuator, robotska celica, KUKA, PLK, Lenze, Siemens
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (41,39 MB)

2.
Nadgradnja simulacijskega modela proizvodnje linije s Siemensovim krmilnikom : diplomsko delo
Zala Slapnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana nadgradnja simulacijskega modela proizvodne linije podjetja Staudinger GmbH z industrijskim krmilnikom podjetja Siemens. Vzpostavitev komunikacije med krmilnikom in modelom se izvaja v programskem okolju TIA Portal V16 na operacijskem sistemu Windows 10. Pred nadgradnjo strojne in programske opreme je bil model voden z virtualnim krmilnikom ProConOS WIN RT. Programiranje in izvajanje programa se je izvajalo s programskim okoljem Multiprog 4.8. Najsodobnejši operacijski sistem, na katerem je delovala programska oprema za zapisovanje programa, je bil Windows 7. Model proizvodnje linije je sestavljen iz štirih plošč. Vsaka od plošč je povezan s komunikacijskim vmesnikom podjetja Phoenix Contact, ki za komunikacijo s krmilnikom uporablja Modbus TCP/IP komunikacijo. Siemensovi krmilniki serije 1200 in 1500 za privzeto vrsto komunikacije ne uporabljajo Modbus TCP/IP, vendar je kljub temu to komunikacijo možno vzpostaviti z namembnimi programskimi bloki. Vsak komunikacijski vmesnik potrebuje dva programska bloka, s čimer dosežemo dvosmerno komunikacijo. Ker se konfiguracije posameznih blokov med sabo le malo razlikujejo, je podrobneje predstavljena konfiguracija le enega para blokov.
Ključne besede: Modbus TCP/IP, industrijsko omrežje, komunikacijski vmesnik, TIA Portal V16, S7-PLCSIM Advanced
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (8,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici