| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino : magistrsko delo
Zala Sirše, 2025, magistrsko delo

Opis: Nastanek etažne lastnine je povezan s čedalje večjimi potrebami prebivalstva v mestih, kjer niso imeli več prostora zidati v širino, ampak so zidali v višino. Njeni začetki segajo v konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Pravna ureditev tega področja najprej ni bila dobro urejena, tudi vpis posameznih delov v zemljiško knjigo ni bil možen, zato lahko še danes naletimo na stavbe, ki nimajo urejene etažne lastnine. Etažna lastnina je oblika lastninske pravice, ki predstavlja izjemo od splošnega načela stvarnega prava: superficies solo cedit  načela povezanosti zemljišča in objekta. Poznamo etažno lastnino v ožjem in širšem pomenu. Etažna lastnina v ožjem pomenu predstavlja lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, v širšem pomenu pa celoto vseh pravnih razmerij glede vseh delov etažne lastnine v določeni stavbi. Področje etažne lastnine urejajo zlasti Stanovanjski zakon, Stvarnopravni zakonik in Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča ter Zakon o zemljiški knjigi. Etažno lastnino predstavljajo posamezni ter skupni deli v stavbi. Skupni deli so lahko splošni skupni deli, ki so namenjeni uporabi vsem etažnim lastnikom, ter posebni skupni deli, ki so namenjeni uporabi le določenim etažnim enotam. Za oblikovanje etažne lastnine je pomembno, da ima stavba vsaj dva ali več posameznih delov ter da so stavba in njeni deli vpisani v kataster nepremičnin. Vpis v kataster se uredi na podlagi elaborata, ki ga po izmeri stavbe izdela geodet. Na podlagi tega elaborata lahko lastnik oz. solastniki zemljišča, na katerem stoji stavba, ki jo želijo etažirati, sklenejo pravni posel za oblikovanje etažne lastine. Etažna lastnina lahko nastane s pravnim poslom ali s sodno odločbo. Pri oblikovanju etažne lastnine se spremenijo položaji nepremičnin in nastanejo nove nepremičnine, zato pride do določenih pravnih posledic.
Ključne besede: Etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, posamezni del, skupni del, sporazum o oblikovanju etažne lastnine, akt o oblikovanju etažne lastnine, sodno oblikovanje etažne lastnine.
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

2.
Postulacijska sposobnost v pravdnem postopku
Zala Sirše, 2018, diplomsko delo

Opis: Civilni pravdni postopek je postopek, kjer sta v ospredju stranki, tožnik in toženec. Stranka je tisti, ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine ter tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo. Za potek postopka zakon zahteva, da ima stranka izpolnjene pogoje za sposobnost biti stranka, pravdno sposobnost in postulacijsko sposobnost. Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Gre za predpostavko opravljanja procesnih dejanj, ki jo sodišče upošteva po uradni dolžnosti. Če postulacijska sposobnost ni podana, gre za absolutno bistveno kršitev postopka. Zakon o pravdnem postopku v 86. členu določa, da smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. V postopkih pred prvostopenjskem sodiščem lahko stranke opravljajo procesna dejanja same ali po pooblaščencu. Uveljavljen je t.i. sistem popolne postulacijske sposobnosti. Če ima stranka pooblaščenca, lahko sodišče v posebnih primerih zahteva od nje, da se sama izjavi o določenih dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti v pravdi. To pomeni, da ima pred sodiščem na prvi stopnji vsaka stranka postulacijsko sposobnost, drugače pa je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma lahko opravlja procesna dejanja sama, če ima opravljen pravniški državni izpit ali če ga ima opravljenega njen zakoniti zastopnik. V Sloveniji je tako uveljavljeno obvezno zastopanje po odvetnikih. Takšno ureditev imamo predvsem zaradi javnega interesa, prav tako pa je obvezno zastopanje po odvetnikih v korist strank samih. Pripomore k manjši obremenjenosti sodišč in k hitrejšem reševanjem sporov, hkrati pa pomaga strankam pri uspešnem uveljavljanju njihovih interesov, ker v večini primerov stranke same niso dovolj vešče prava. Vloge sestavljene s strani odvetnikov so preglednejše, procesno gradivo jasneje opredeljeno, kar pripomore k hitrejšim postopkom in boljši kakovosti sojenja. Na takšen način se prepreči tudi, da so vložene očitno neutemeljene tožbe in tako ne obremenjujejo že preobremenjenih sodišč.
Ključne besede: civilni pravdni postopek, postulacijska sposobnost, sposobnost biti stranka, pravdna sposobnost, obvezno zastopanje po odvetniku, izredna pravna sredstva, odvetništvo, pravniški državni izpit, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 3243; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (244,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici