| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnosi med zaporskimi akterji: študija v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig : magistrsko delo
Zala Osterc, 2023, magistrsko delo

Opis: Za svetovno nizko stopnjo števila zaprtih žensk gre razloge iskati v večji konformnosti žensk do kazenskopravnih norm in posledično nižjo udeležbo v deviantnih in kriminalnih dejanjih. Gre za fenomen tako formalnega kot neformalnega družbenega nadzorstva nad ženskami, sestavljenega iz številnih neformalnih pravil in pričakovanj, izhajajočih iz spolnih ideologij in struktur, ki zmanjšujejo možnosti za kršenje pravil in izvajanje kaznivih dejanj. V zaključnem delu se osredotočamo na dinamiko odnosov in zaznano stopnjo legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig. V študiji je bila preučena domača in tuja literatura in do sedaj opravljene študije o odnosih in legitimnosti zaporskih sistemov, poleg teoretičnega pregleda je bila opravljena tudi kvalitativna študija v edinem ženskem zaporu v Sloveniji, na Igu. S pomočjo strukturiranih intervjujev z obsojenkami so bile merjene različne spremenljivke o odnosih med zaporskimi akterji, zaznavi legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah in njihovi prilagoditvi ter zadovoljstvu z zaporskim sistemom. Ugotovitve so pokazale, da odnosi med zaporskimi akterji predstavljajo srce dobro delujoče zaporske institucije, ki temelji na spoštovanju, zakonitosti in pravičnosti. Dinamičnost in dualnost odnosov med zaporskimi delavci in obsojenkami pa hkrati predstavljata strukturni konflikt, ki ga žene neenakovreden položaj zaporskih akterjev, tj. nosilcev moči in njegovih prejemnikov. Kakovostni odnosi vodijo do razvoja zaupanja pri obsojenkah v avtoriteto zaporskih delavcev, kar predstavlja temelj legitimnega in učinkovitega zaporskega sistema. Razumevanje kompleksnosti in dinamičnosti zaporskega okolja se je izkazalo za ključno pri implementaciji dobrih praks, usmerjenih v resocializacijo obsojenk.
Ključne besede: zapori, obsojenke, zaporski delavci, odnosi, legitimnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (835,55 KB)

2.
Subkultura v ženskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Zala Osterc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočali predvsem na ženske v zaporu, saj le-te niso pogost predmet raziskav, prej bi lahko bile označene za nevidni vzorec v populaciji. Kljub navedenemu je njihovo prestajanje kazni še kako spolno specifično zaznamovano in pomembno za vse vključene subjekte. Skozi diplomsko delo so bile preučene domača in tuja literatura ter študije na temo predvsem ženskih izkušenj prestajanja zaporne kazni. Ženske v zaporu ostajajo tabu družbe, ki ne dopušča odstopanj izven okvirov spolno zaznamovanih pričakovanj, zato se obsojenke ne le kaznuje z deprivacijo, ampak še s stigmo »zapornice«. Pozornost je bila usmerjena predvsem na stopnjo njihove prilagoditve zaporskemu sistemu, medsebojne odnose z zaporskimi delavci in s soobsojenkami ter njihovo vključevanje v zaprto zaporsko družbo, saj vsi ti dejavniki močno vplivajo na sledenje osebnemu načrtu, rehabilitacijskim programom in tretmanu. Kot tudi potrjujejo raziskave in študije, je razlik med moškimi in ženskami v zaporu veliko, te pa so še kako opazne pri prestajanju zaporne kazni, ki vsakega posameznika z deprivacijami, frustracijami in nestabilnim družbenim okoljem sili v vedenjske vzorce, ki nakazujejo njegovo zmožnost spremembe in poboljšanja. Ker je prestajanje zaporne kazni precej spolno specifično, je bila pregledna tudi literatura, ki zajema inkarceracijo moških in narejena primerjava med spoloma. Ne smemo pozabiti, da če je delikventu odvzet delikt, nam ostane človek, ki si zasluži ponovne priložnosti za vključitev v družbo in socializacijo. Zapori ne bi smeli imeti zgolj kaznovalnega, maščevalnega in okrutnega pridiha, temveč bi morali veljati za odskočno desko vseh tistih, ki si življenja sami ne znajo ali ne zmorejo urediti bolje.
Ključne besede: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, zaporska subkultura, integracija v zaporski sistem
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1021; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (332,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici