| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zavzetosti zaposlenih na individualno delovno uspešnost v organizaciji x
Zala Janič, 2023, magistrsko delo

Opis: Zaposleni igrajo ključno vlogo v organizaciji, saj predstavljajo enega izmed najpomembnejših virov, so nosilci znanja, izkušenj in veščin znotraj organizacije ter igrajo pomembno vlogo pri doseganju njenih ciljev. Seveda se na tej točki velikokrat pojavi vprašanje, kakšne naj bi bile lastnosti zavzetega zaposlenega oziroma kakšen je njegov doprinos za organizacijo. Lahko ga opredelimo kot osebo, ki je globoko čustveno in intelektualno vpletena v svoje delo ter izkazuje visoko raven motivacije in predanosti svojim nalogam ter matični organizaciji. To vodi k povečani produktivnosti, saj zaposleni za doseganje svojih delovnih ciljev vložijo v svoje delo več truda. Poleg tega zavzeti zaposleni pogosto iščejo načine za izboljšanje svojega dela, kar prispeva k nenehnemu dvigovanju kakovosti in učinkovitosti ter k pozitivni organizacijski kulturi. Zavzetost zaposlenih je ključnega pomena za uspešno delovanje organizacije, saj običajno takšni zaposleni dosegajo boljše delovne rezultate in prispevajo k pozitivni organizacijski kulturi. Danes vedno več organizacij stremi k višji motivaciji svojih zaposlenih, kajti s tem lahko posledično tudi organizacija sama dosega zastavljene cilje oz. jih tudi preseže. Pomembno dejstvo pa je tudi to, da je zavzetost zaposlenih prepletena s pojmom individualne delovne uspešnosti, ki se osredotoča na vsakega posameznika v organizaciji. Tukaj je treba poudariti, da niso vsi zaposleni v organizaciji zavzeti in individualno delovno uspešni. Zato so strokovnjaki razvili različne pristope in tehnike, kako krepiti tako zavzetost zaposlenih kot individualno delovno uspešnost. Individualna delovna uspešnost meri, koliko zaposleni dosežejo ter kako učinkovito in produktivno opravljajo svoje naloge. Organizacije uporabljajo različne metode in orodja za merjenje in ocenjevanje individualne delovne uspešnosti, vključno s sistemi ocenjevanja uspešnosti, povratno informacijo nadrejenih, samoocenjevanjem, kvantitativnimi kazalniki in drugimi metodami. Merjenje in upravljanje individualne delovne uspešnosti sta ključna za zagotavljanje, da organizacija dosega svoje cilje in ohranja konkurenčnost na trgu. Rezultati empiričnega dela osvetljujejo, kako zavzetost zaposlenih vpliva na individualno delovno uspešnost v organizaciji X. Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zavzeti in da so zaposleni v organizaciji X v povprečju individualno delovno uspešni. Ugotovili smo tudi, da zavzetost zaposlenih pozitivno vpliva na individualno delovno uspešnost pri osebni rasti in razvoju ter osebnostni rasti na delovne zadolžitve in učinkovitost. Po analizi smo videli tudi, da se individualna delovna uspešnost ne razlikuje glede na izobrazbo zaposlenih v organizaciji in da se individualna delovna uspešnost razlikuje glede na delovno dobo zaposlenega v organizaciji X pri osebnem vplivu na delovnem mestu. Na koncu magistrskega dela smo podali še predloge in priporočila, kako izboljšati zavzetost zaposlenih v organizaciji in s tem spodbuditi individualno delovno uspešnost vsakega posameznika.
Ključne besede: Management človeških virov, zavzetost zaposlenih, individualna delovna uspešnost, razvoj zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 377; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
Vpliv nematerilanega nagrajevanja na zaposlene
Zala Janič, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaposleni so največji kapital vsake organizacije, torej so ključni za njen obstoj. Pomembno je, da zaposlene motiviramo in jim ponudimo način dela, ki bo odražal njihovo zagnanost do dela. S tem pa se pogosto tudi pojavi vprašanje nagrajevanja zaposlenih. Danes ločimo dva tipa nagrajevanja, in sicer; materialno in nematerialno nagrajevanje. Tako materialno, kot pa tudi nematerialno nagrajevanje pa sta samo dodatna spodbuda za zaposlenega v organizaciji. S tem pa se spreminja tudi vloga managementa človeških virov v današnjih organizacijah, lahko vidimo, preplet med individualno uspešnostjo, motiviranostjo in nagrajevanjem. Vse to pa so danes funkcije managementa človeških virov. V poenostavljeni obliki, lahko rečemo, da s tem ko se spreminja čas se spreminjajo tudi vloge in pogled na zaposlene podjetja, ki so ključnega pomena. Problem današnjega časa, pa je najti pravo razmerje med materialnimi in nematerialnimi nagradami. Tukaj si pa lahko zastavimo tudi vprašanje, kdaj je nagrajevanje smiselno? in kakšna je višina oziroma dobrina nagrade ki še vedno motivira zaposlenega? V empiričnem delu pa smo s pomočjo ankete prišli do vzorca. Zanimalo nas je mnenje zaposlenih na tematiko individualne uspešnosti, nagrajevanja, tako materialnega kot tudi nematerialnega. Ter kako zaposleni vidijo oziroma razumejo nagrajevanje v sami organizaciji. Ob opravljeni anketi pa smo prišli tudi do spoznanja in sicer, da nematerialno nagrajevanje ni prisotno v podjetju oziroma je le-to minimalno, kar pa posledično zmanjša produktivnost in učinkovitost posameznika na delovnem mestu, vse to pa vpliva na rezultate in posledično na celotno podjetje. Zato je nujno, da zaposlenega motiviramo tudi z nagradami, saj mnogi s tem postanejo bolj učinkovitejši na delovnem mestu.
Ključne besede: management človeških virov, človeški viri, individualna uspešnost, nagrajevanje, materialno nagrajevanje in nematerialno nagrajevanje
Objavljeno v DKUM: 27.06.2019; Ogledov: 1071; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (742,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici