| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zeta potencial PA 6
Robert Šoster, Nika Veronovski, Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi smo preučevali elektrokinetične lastnosti poliamida 6 v obliki (a) folije in (b) tekstilnega filamenta ob uporabi dveh merilnih celic. Merili smo potencial zaradi pretoka in iz tega določili zeta potencial (▫$\zeta$▫ v odvisnosti od pH vrednosti medija. Meritve na posameznem materialu smo preučevali s stališča ponovljivosti. S tem namenom smo opravili meritve na 10 preskušancih istega vzorca. Določili smo osnovne statistične pokazatelje ponovljivosti za ▫$\zeta$▫ pri pH 3 in 9 ter izoelektrično tocko. Metodo smo optimirali glede na čas nabrekanja v raztopini elektrolita pred meritvijo in maso materiala v cilindrični celici. Meritve v 0,001 M KCl na obeh vrstah materiala kljub različni nadmolekulski in površinski strukturi dobro sovpadajo. Krivulje ▫$\zeta$▫=▫$\zeta$▫(pH) imajo pričakovan potek. PA 6 kaže amfoterno naravo zaradi vsebnosti amino in karboksilnih skupin. V alkalnem mediju disociirajo karboksilne skupine, kar povzroči negativen ▫$\zeta$▫ (folija: (-32,9▫$\pm$▫ 1,6) mV, filament: (-35,2▫$\pm$▫2,0) mV pri pH 9). V kislem mediju kaže PA kationski značaj zaradi disociacije amino skupin (folija: (24,5▫$\pm$▫1,7) mV, filament: (15,1▫$\pm$▫1,1) mV pri pH 3). Izoelektrična točka, kjer je ▫$\zeta$▫ enak 0, se nahaja za folijo pri pH vrednosti 4,7▫$\pm$▫0,1, za filament pa pri 4,9▫$\pm$▫ 0,1.
Ključne besede: polimeri, poliamid 6, elektrokinetične lastnosti, potencial zaradi pretoka, zeta potencial, filament, folija
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 1010; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (420,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Modifikacije PA 6 z $NH_3$ plazmo
Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: S plazmami modificiramo površinske lastnosti različnih materialov, tudi tekstilnih. Na površine lahko uvedemo dodatne ali nove funkcionalne skupine, jih prevlečemo s tankimi polimernimi filmi ali očistimo. V naši raziskavi smo z nizkotlačno amoniakovo plazmo obdelovali PA 6 folijo ter ovrednotili dosežene modifikacije površine v odvisnosti od časa obdelave (od 7 do 540 s). Z merjenjem stičnega kota smo ugotavljali izboljšanje hidrofilnosti površin, s potencialom zaradi pretoka smo spremljali spremembe površinskega naboja, z elektronsko spektroskopijo (XPS) smo analizirali kemijsko sestavo površin, z mikroskopijo atomskih sil (AFM) pa smo raziskovali topografijo površin. Rezultati so pokazali, da so modifikacije odvisne od časa obdelave. Pri obdelavi PA 6 z $NH_3$ plazmo dosežemo boljšo omočljivost, saj se stični koti zmanjšajo. Z daljšim časom obdelave na površini PA 6 nastaja vedno več funkcionalnih skupin, ki vsebujejo dušik, kar se poleg povečane vsebnosti dušika na površini folije kaže tudi v premiku izolektrične točke (IET) k višjim ph vrednostim. Največji premik IET smo zasledili pri foliji, ki smo jo obdelovali 20 s (od ph 4,2k 6,2). če je čas obdelave daljši, plazma v večji meri uniči površino, pri čemer se odstranjujejo razgradni delci, za to se vsebnost dušika zmanjša, stični koti se nekoliko povečajo in IET se pomakne nazaj k nižjim ph vrednostim (k ph 5,6 pri času obdelave 180s). AFM slike neobdelanih in obdelanih folij so pokazale, da se zaradi obdelave številnejši in večji, srednja hrapavost pa se zato poveča iz 4nm (neobdelan vzorec) na 13,6 nm (čas obdelave 540s).
Ključne besede: tekstilna vlakna, poliamid 6, površinska modifikacija, NH3 plazma, amino skupine, zeta potencial, stični kot, XPS, AFM
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 825; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (636,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Disociacijsko-adsorpcijske značilnosti PA 6 vlaken z uporabo titracijskih metod
Lidija Fras Zemljič, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Različni postopki obdelave orientiranih polimerov lahko povzročajo spremembe nadmolekulske strukture in tako spreminjajo njihovo morfologijo. S strukturnimi spremembami vlaken se spreminjajo tudi površinske lastnosti, ki so bistvenega pomena za njihov adsorpcijski značaj. Osredotočili smo se na raziskave disociacijsko-adsorpcijskih značilnosti strukturno modificiranih tekstilnih vlaken, ki smo jih opredelili s titracijskimi metodami. Uporaba različnih titracijskih metod za spremljanje disociacijsko-adsorpcijskih sposobnosti tekstilnih vlaken v polarnem mediju predstavlja novost na področju raziskav vlaken. Namen prispevka je ocenitev količine značilnih disociacijskih skupin na PA 6 vlaknih, strukturno modificiranih z različnimi postopki visokotemperaturne obdelave in z obdelavo v raztopini fenola, v primerjavi z ostalimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi vlaken (molekulska masa, pokazatelji nadmolekulske strukture vlaken, jodovo adsorpcijsko število ...). Na podlagi rezultatov smo želeli ugotoviti vpliv strukturnih modifikacij na disociacijsko-adsorpcijske značilnosti vlaken in posledično na njihovo reaktivnost. Spoznanja o številu in dostopnosti reaktivnih skupin vlaken vodijo k razjasnitvi reakcijskega mehanizma v procesih predobdelave, obdelave in ostalih proizvodnih procesih, hkrati pa lahko dajejo pomembne informacije o spremembah, ki se dogajajo pri degradaciji vlaken.
Ključne besede: orientirani polimeri, nadmolekulska struktura, morfologija vlaken, strukturno modificirana tekstilna vlakna, titracijske metode, reaktivne skupine, reakcijski mehanizem
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 749; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (603,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Analiza površine vlaken z mikroskopijo atomskih sil (AFM)
Lidija Tušek, Simona Strnad, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, Carsten Werner, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Mikroskopija atomskih sil (ang.: atomic force microscopy AFM) je ena od oblik mikroskopij, ki omogoča opazovanje neprevodnih površin v nanometrskem merilu. Razvila sta jo Nobelova nagrajenca s področja fizike, Binnig in Roher [5, 6]. Od izuma leta 1986 pa do danes je mikroskop atomskih sil postal zelo pomemben inštrument v laboratorijih za fiziko trdnih snovi, kemijskih, polimernih in bioloških laboratorijih, pojavlja pa se tudi že v industriji. Izredno uporaben je na področju tekstilstva, čeprav njegovih zmožnosti na tem področju do sedaj še niso intenzivneje raziskali. Struktura vlaken je zapletena. Večinoma je morfologija površine drugačna od tiste v notranjosti. Oblika površine vlaken vpliva na procese, ki se odvijajo na mejnih površinah. Zato je toliko bolj pomembno uvajanje novih metod na področje analize površinskih lastnosti vlaken. Mikroskop atomskih sil AFM nudi informacije o fibrilni strukturi vlaken, poleg tridimenzionalne analize površine vlaken omogoča tudi merjenje medmolekulskih in medatomskih sil velikostnega reda nekaj nN. V primerjavi z elektronskim mikroskopom je priprava vzorca mnogo enostavnejša. V prispevku je opisan princip delovanja AFM in predstavljeni rezultati analize PAG filamenta. Na površini PA6 monofilamenta je vidna fibrilna struktura. Najmanjši fibrili, ki jih je mogoče razločiti, imajo premer le nekaj 10 nm. Združujejo se v večje fibrilne snope, ki v najširših predelih merijo 1 do 2 μm. Praznine in vdolbine na površini so različno velike (30-200 nm) in so okrogle ali ovalne oblike, usmerjene v smeri osi vlakna. Površina filamenta je v smeri osi vlakna manj razbrazdana; višinska razlika med najnižjimi in najvišjimi področji znaša v prečni smeri do 70 nm, v vzdolžni smeri pa do 30 nm.
Ključne besede: mikroskop atomskih sil, obdelava slik, površinska analiza, struktura, vlakna, PA6
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 1354; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (902,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Chemical modification and characterization of the surface of polysulfone membranes
Irena Kukovičič, Robert Šoster, Milan Brumen, Volker Ribitsch, D. Wiegel, K. Arnold, Črtomir Stropnik, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Asymmetric porous membranes were prepared from polysulfone by a wet-phase separation procedure. Different chemical modifications were applied to the upper membrane surface, i.e. the surface which was exposed to interaction with nonsolvent (water) in the coagulation bath during the membrane formation. The membrane surface was modified by the series of Friedel-Crafts electrophilic substitutions of aromatic rings in the polysulfone molecules. As a reagent 1-chlorodecane or propylene oxide dissolved in hexane and $AlCl_3$ as a catalyst were used. In the former case a hydrophobic and in the latter one a hydrophilic coating was achieved, respectively. The membrane surface was also modified by sulfonization with sulfuric (VI) acid water solution; in this way negative charges were introduced at the membrane surface. The membranes, unmodified and chemically modified, were characterized by measuring the membrane thickness, the deionized water flux through the membrane, the zeta potential and contact angle. The specific chemical modifications of the membrane surface affect the water flux, the zeta potential and contact angle values whereas the membrane thickness remains unchanged. These effects are interpreted in terms of hydrophilicity and hydrophobicity, changes of the membrane surface charge and the thickness of shear layer at the membrane surface, all with respect to the particular modification applied. Reaction with 1-chlorodecane gave a hydrophobic surface by nonpolar $–(CH_2)_9-CH_3$ groups and reaction with propylene oxide gave a hydrophilic surface with polar group $-CH(CH_3)-CH_2-OH$. The surface of sulfonized polysulfone membranes contained ionizable ($-SO_3H$) functional groups.
Ključne besede: polysulfone, chemical modification, Friedel-Crafts electrophilic substitution, sulfonization, hydrophylicity, hydrophobicity
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 866; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (82,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Chemical modification and characterization of poly(ethylene terephthalate) surfaces for collagen immobilization
Mioara Drobota, Zdenka Peršin, Lidija Fras Zemljič, Tamilselvan Mohan, Karin Stana-Kleinschek, Aleš Doliška, Matej Bračič, Volker Ribitsch, Valeria Harabagiu, Sergiu Coseri, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: The functionalization of poly(ethylene terephthalate) (PET) surface films by reactions with multifunctional amines such as triethylenetetramine (TETA), and tetraethylenepentamine (TEPA) was investigated. For the functionalization of PET films surface we used a new way of treatment, a 'sandwich model'. Physical-chemical properties of functionalized PET films were analysed. Qualitative and quantitative determination of the introduced amine groups were examined by means of Fourier Transform Infrared Attenuated Total Reflexion(FTIR - ATR), X-ray photoelectron spectroscopy (XPS), and potentiometric titration. Gained wetting properties were determined by using contact angle measurements and thoroughly analysed by acid-base approach. In addition, surface topography was investigated by atomic force microscopy (AFM). The amount of the introduced amino groups after TETA incorporation has been found to be two times higher as compared to TEPA. Wetting properties were significantly improved after aminolysis. Surface free energy was higher for PET - TETA treated film than that observed for PET - TEPA treated which is in accordance with titration results. The collagen immobilization onto PET treated films was evidenced by using AFM and subsequently by using XPS.
Ključne besede: PET, aminolysis, AFM, collagen immobilization
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 844; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Application and characterization of microstructured cellulose thin films
Rupert Kargl, Tamilselvan Mohan, Aleš Doliška, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: celuloza
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1107; Prenosov: 10
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici