| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PLESALCI - TRENUTEK IN GIBANJE TEORETSKA IN KREATIVNA IZHODIŠČA ZA LASTNO FOTOGRAFIJO PLESALCEV
Vojko Stiplovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: PLESALCI – TRENUTEK IN GIBANJE TEORETSKA IN KREATIVNA IZHODIŠČA ZA LASTNO FOTOGRAFIJO PLESALCEV je naslov magistrskega dela. Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu magistrske naloge, ki ga obravnavamo od poglavja ena do poglavja šest, v umetnostnozgodovinskem orisu izpostavljamo začetek nove dobe fotografiranja, ki omogoča probleme krajše ekspozicije in s tem tehnično dovršene fotografije gibanja. V tem delu naloge izpostavljamo pionirje fotografiranja gibanja in kot posebno polje interesa fotografijo plesalcev. V izbrani nalogi sta nas zanimali umetniška fotografija in fotografija plesalcev, ki jih določajo dela Alexeya Brodovitcha, Cornella Capa, Maria Giacomellija, Helmuta Newtona, Andréa Kertésza in Richarda Avedona. V teoretičnem delu naloge smo preučili dosedanja znanstvena spoznanja snovanja fotografije, kot jih tematizira Geoffrey Batchen, gibanje kot prehoda iz stanja v stanje Henrija Bergsona, stanje gibanja kot vizualizacijo trenutka v sliki ter trenutek in gibanje v umetnosti, kot ga je teoretično raziskoval Ernst H. Gombrich. Hkrati smo preučili ples kot umetnost gibanja človeškega telesa, gibanja kot procesa spreminjanja položaja telesa plesalca in se še posebej posvetili teoretskim izhodiščem filozofa Viléma Flusserja. Na ta način smo prišli do izhodišč za lastno avtorsko fotografijo plesalcev. V drugem, praktičnem delu, od poglavja šest do zaključnega dela naloge, obravnavamo proces nastajanja fotografskega dela in predstavitev problematike pri nastajanju fotografije. Poglobljeno smo proučili, na kakšne načine lahko pristopimo k fotografiranju in nastanku fotografske podobe v gledališču, hkrati pa smo upoštevali tehnične in estetke vidike. Gibanje plesalcev kot prehod iz stanja v stanje smo prikazali v različnih trenutkih, položajih in na različne načine ter pri različnih svetlobnih pogojih. Proučili smo predvidevanje oziroma previzualizacijo, pravi trenutek fotografiranja plesalcev klasičnega baleta, svetlobo in videz slike, ki je med drugim odvisen tudi od svetlostnih tonov. Kako želimo prikazati določen prizor plesalcev, je odvisno tudi od tega, v katerih tonih bomo naredili sliko, ali bodo zajeti vsi toni od črnih, sivih do belih, ali pa bodo zajeti samo sivi toni, zato smo prikazali conski sistem Ansela Adamsa, ki temelji na lestvici sivin. Govorimo o tehničnih aspektih fotografske podobe, kot so različni načini osvetljevanja in stopnjevanja svetlobe. Izpostavimo značilnosti skupinskega portreta ter fotografiranje in osvetljevanje celopostavnega portreta plesalcev. V skladu z nameni in cilji naloge so rezultat dela fotografije, ki so nastale v sodelovanju s solisti in z ansamblom Opere in Baleta SNG Maribor.
Ključne besede: ples, trenutek, gibanje, fotografija, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 947; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

Iskanje izvedeno v 6.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici