| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 336
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Management organizacij : učbenik
Vojko Potočan, Zlatko Nedelko, 2022, učbenik

Opis: Namen učbenika je študentom ponuditi celovit vpogled v razvoj managementa, temeljne koncepte in modele managementa, možnosti uporabe managementskih spoznanj v sodobnem poslovnem okolju ter predstaviti možne smeri prihodnjega razvoja managementa organizacij. Učbenik obravnava temeljna področja delovanja managementa in njihovo povezanost z dinamičnim okoljem sodobnih organizacij, kar je skladno s vsebino temeljnih managementskih predmetov na študiju poslovnih ved. V učbeniku smo osrednjo pozornosti namenili celoti managementskega planiranja, organiziranja, vodenja in kontrolinga v razmerah sodobnega globalnega okolja. Za posamezna področja managementa predstavljamo temeljna izhodišča njihovega oblikovanje, razvoj skozi čas, njihovo uporabo v organizacijah ter možne smeri njihovega razvoja v prihodnje. Poslanstvo učbenika je tako združiti pretekla teoretična spoznanja, sodobne prakse uporabe ter predstaviti možne smeri razvoja managementa za boljše razumevanje trenutnih in možnih praks delovanja in vedenja organizacij.
Ključne besede: management, organizacija, podjetje, managementske funkcije, sodobni trendi razvoja
Objavljeno v DKUM: 10.03.2022; Ogledov: 276; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ugotavljanje vpliva epidemije covid-19 na javna naročila v izbrani zdravstveni ustanovi
Monika Lep, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali javna naročila in pravno podlago zanje, katera določa načela in postopke, ki usmerjajo uporabo javnega naročanja v praksi. Ob tem smo navedli pravila in smernice s področja javnega naročanja, ki so podana na ravni EU. Ker so javna naročila del nabavnega poslovanja, smo preučili nabavo in nabavno funkcijo v javni ustanovi. Leto 2020 je zaznamovala epidemija, zaradi katere je bilo potrebno narediti na vseh področjih nekaj sprememb. Iz tega razloga smo si pogledali, kakšno je bilo stanje v tem času na področju javnih naročil tako v domačem okolju kot tudi smernice, ki so bile podane s strani EU. V empiričnem delu naloge smo izbrali dva že izvedena naročila v določeni javni ustanovi in ju podrobneje preučili. Naročili sta vsebovali isti predmet naročila, glede na vrste javnih naročil in se vsebinsko nista veliko razlikovali. Na podlagi raziskanega smo ugotavljali, kakšne posledice in vplive je v tej izbrani ustanovi pustila epidemija COVID-19. Ugotovili smo, da kljub visoki vključenosti omenjenega virusa v izbrani ustanovi na področju zdravstvenih storitev, le-ta ni imel tako visokega vpliva na naše raziskovano področje javnih naročil, ki je del nabave v njej.
Ključne besede: javna naročila, zakon o javnem naročanju, epidemija, COVID-19, nabavno poslovanje
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 276; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Izboljšanje managementa konfliktov v organizaciji
Alen List, 2021, magistrsko delo

Opis: V želji organizacije po doseganju ciljev, mora ta delovati kot celota. To pomeni, da morajo biti vsi zaposleni sposobni medsebojnega sodelovanja. Večje kot pa je število interakcij, večji je potencial za nastanek konflikta. Vzrok za nastanek konflikta je pogosto posameznik, kateri v želji po doseganju svojega cilja ravna na način, da drugemu udeležencu dogodka onemogoča ali otežuje doseganje njegovih ciljev. Tako poznamo intrapersonalni, interpersonalni, skupinski in politični konflikt. Konflikt lahko poteka horizontalno (med posamezniki in skupinami na isti ravni) ali vertikalno (med posamezniki in skupinami na različnih ravneh. Konflikti se zato redno pojavljajo v organizacijah, zato je za organizacije ključnega pomena, da jih ustrezno vodijo ter sproti rešujejo. Med najpogostejšimi vzroki za nastanek konfliktov literatura navaja nasprotujoče si cilje, neskladja v osebnostnih značilnostih posameznikov, slabo komunikacije ter neustrezen način managementa in vodenja v organizaciji. Ker ima konflikt sam po sebi tako negativne kot pozitivne lastnosti, lahko organizacija uporabi pristop obvladovanja konfliktov s katerimi bodo izboljšali tako medsebojne odnose kot tudi komunikacijo v prihodnosti, hkrati pa se bodo koristi kazale tudi v večji učinkovitosti in uspešnosti poslovanja. V kolikor želi organizacija obvladovati konflikt na sodoben in inovativen način, se mora usposobiti in imeti dovolj znanja in veščin. Slednje lahko pridobi z najemom/zaposlitvijo mediatorja ali usposabljanjem kadra s področja komunikacijskih veščin, empatije in ustvarjalnega razmišljanja ter ustvarjalnega reševanja problemov. Novejša managementska literatura posebej izpostavlja pomen mediacije za reševanje konfliktov. Organizacija lahko uporabi mediacijo kot način obvladovanja konfliktov s pomočjo tretje nepristranske strani in to hitro, uspešno, učinkovito, koristno (kreativne ideje tekom obvladovanja konflikta) in poceni. Mediacija je primerna za večino različnih vrste konfliktov in situacij tako v organizaciji kot izven nje. S pridobljeno teorijo smo se usmerjali k velikim organizacijam, saj v njih zaradi velikega števila medsebojnih interakcij med zaposlenimi obstaja velik potencial za nastanek in razvoj konflikta. Prav tako imajo velike organizacije praviloma na voljo več sredstev in s tem večjo fleksibilnost kadar gre za izbiro načina ali metode za obvladovanje konfliktov. Na podlagi omenjenih razlogov smo za praktičen primer obravnave vzeli eno izmed največjih in najuspešnejših podjetij na svetu – Amazon. V nalogi smo analizirali management konfliktov na primeru podjetja Amazon, kot enega izmed največjih, najinovativnejših in najuspešnejših podjetij na svetu, ki je oblikoval zelo specifičen način soočanja in reševanja konfliktov. Delovanje podjetja je namreč manj usmerjeno v reševanje nastalih konfliktov, ampak načrtno proži konflikte kot obliko motiviranja zaposlenih za večjo kreativnost. V raziskovalnem delu smo na temelju obravnave izkušen iz Amazona oblikovali nov pristop za obvladovanje konfliktov, ki združuje prejšnja spoznanja managementa konfliktov ter obravnave konfliktov kot poslovnih priložnosti za podjetje. Pristop je usmerjen v izboljšanje medsebojnih odnosov ter boljših poslovnih rezultatov.
Ključne besede: Konflikti, management, management konfliktov, organizacija, zaposleni, vodenje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 354; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Organizacijska kultura in učinkovitost Delavskega doma Trbovlje
Venesa Smodiš, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili organizacijsko kulturo in učinkovitost, ki sta pomemben del vsake organizacije. Na začetku naloge, je predstavljen teoretičen del o organizacijski kulturi ter učinkovitosti, v nadaljevanju, pa smo na primeru Delavskega doma Trbovlje raziskali njihovo kulturo, ter učinkovitost. Teoretični del nam pomaga lažje razumeti organizacijsko kulturo in učinkovitost. Praktičen del pa s pomočjo intervjuja in ankete prikaže kakšno kulturo ima izbrana organizacija, kako se zaposleni med seboj razumejo in kako njihova organizacija sploh deluje. Analizirali smo tudi letna poročila in ugotavljali kako učinkoviti so bili skozi leta, glede na razpoložljiva sredstva. Skozi raziskavo smo si odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili pomembna dejstva od delovanju Delavskega doma Trbovlje. Organizacijska kultura, ki prevladuje v Delavskem domu Trbovlje prikaže, kakšen vpliv ima na učinkovitost. Skozi raziskavo pa smo lahko tudi ugotovili, njihove pozitivne lastnosti, ter možnosti izboljšav, za še boljše delovanje in ustvarjanje organizacije.
Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, učinkovitost, vpliv organizacijske kulture
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
Kako koncept zelene organizacije prispeva k trajnostnemu razvoju
Nataša Gaber, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali pomen trajnostnega razvoja, koncepte povezane s tem in kako lahko koncept zelene organizacije prispeva k razvoju trajnostno usmerjene organizacije. Raziskali smo različne primere konceptov, modelov in v emiričnem delu primerjali stopnje »zelenosti« v tujih in slovenski organizacijah. Za analizo smo izbrali krterije in ustvarili lestvico za lažjo primerjavo podatkov v organizacijah. Kriterije smo izbrali glede na vire, ki so nam javno dostopni iz spletnih strani in fizičnih virov. Namen magistrske naloge je bi preučiti domačo in tujo literaturo, jo teoretično predstaviti in utemeljiti stopnjo zelenosti v izbranih podjetjih. S tem želimo prikazati in približati trajnostne in zelene model organizacijam. In jim tudi dokazati, da s tem pridobijo dodano vrednost. Izraz "zeleno" različnim ljudem pomeni različne stvari. Toda na splošno zeleno pomeni sprejemanje zavestnih in trajnostnih odločitev, ki nam pomagajo zmanjšati, rešiti in na novo uporabiti naravne vire in okolje. Obstaja veliko načinov, kako postati zeleni, vendar še to trenutno ni dovolj velik problem, da bi organizacije dajale pomen na trajnost in zelenost, dokler ne bo prišlo do globalnega pomanjkanja virov, kar pa se že dogaja. V empiričnem delu smo preučili vire o izbranih organizacijah, njihove spletne strani, poročila in podobno, ter izvedli analiza glede na izbrane kriterije. Za analizo smo uporabili primerjalno metodo in primerjali tuje podjetje z domačim. Kriterije smo izbrali glede na teoretične ugotovitve o zeleni organizaciji in glede na njihvo relevantnost v danih primerih. Definirali smo njihovo zeleno strategijo, okoljske cilje, kulturo zaposlenih, tveganja in njihove investicije v zelenost in trajnostni razvoj. Ugotovili smo, da se v Sloveniji dela n trajnosti in zelenosti, ampak je še tu vedn v ospredju digitalizacija, saj ne dosegajo potrebne ravni (večje organizacije), da sodelujejo na mednarodnem trgu. Glavna naloga organizacij je, da dobro uvedejo zelene koncepte in iščejo rešitve na tem spektru za bolj dolgotrajno in trajnostno poslovanje. Pri tem ne smejo kot temelj uporabiti temeljito analizo njihovih rednosti, saj jim bo to pomagalo pri uvedbi. Pri tem ne smejo pozabiti n zaposlene in druge deležnike, saj se lahko z prenosom dobrih praks zelenost posredno širi tudi dalje, na njihova osebna življenja. In to je pravi pomen zelene organizacije, da širi svoj vpliv dalje na zunanje okolje in pripomore do sprememb za boljšo prihodnost.
Ključne besede: Management, organizacija, zelena organizacija, trajnostni razvoj, zeleni management, zelena kultura.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2021; Ogledov: 304; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Svobodna volja managerjev pri uveljavljanju etike podjetja
Petra Aleksić, 2021, magistrsko delo

Opis: Etika je filozofska disciplina, s katero razčlenjujemo, proučujemo in vrednotimo odnose med ljudmi ter tako opisujemo realnost, pravila obnašanja in ravnanja v odnosih med ljudmi. Stremi k pozitivnemu in moralno nespornemu vedenju. Etika je povezana z moralo, ki predstavlja celoto sestavljeno iz predpisov, vrednot, načel, idealov ipd. in obsega ravnanje, ki je skladno z etiko. V magistrski nalogi se bomo posvetili poslovni etiki podjetja, ki vključuje etiko notranjih in zunanjih okolij. Poslovna etika v okolju podjetja govori o družbeni odgovornosti managementa, ki tvorijo in ohranjajo odnose z drugimi udeleženci in posamezniki v okolju podjetja. Poslovno etiko znotraj podjetja, ki zadeva razmerja managerjev s vsemi sodelavci v organizaciji (tako s podrejenimi kot tudi z nadrejenimi), vključuje pogoje dela, osebni razvoj, nagrajevanje ipd. Oblikovanje poslovne etike podjetja temelji na sinergijskem delovanju tako splošnih kot specifičnih dejavnikov, pri tem je vredno poudariti, da na njo vpliva tudi sinergijska celota splošnih in specifičnih etičnih dejavnikov. Za poslovno etiko lahko rečemo, da je osnova za etiko managenta v podjetju, ki zadeva vse dejavnosti, ravni, funkcije, vse skupine in posameznike iz notranjega okolja ter skupine in posameznike iz zunanjega okolja, ki so v kakršnem koli smislu povezani z dejavnostjo in delovanjem podjetja. Etično ravnanje v podjetju se pričakuje od vseh deležnikov, tako lastnikov in managerjev, kot tudi poslovnih partnerjev. Etičnega presojanja in moralnega delovanja managerjem ne moremo vsiliti, temveč jim v podzavesti lahko vzbudimo občutek za etiko in moralo v kolikor etično ravna večina vpletenih v podjetje. Managerji so primarno zadolženi za področje poslovne etike in etike v njeni najsplošnejši obliki in posledično za širjenje moralne zavesti med zaposlenimi in ostalimi deležniki podjetja. Prizadevajo si za uspešno delovanje podjetja, ta prizadevanja pa so neposredno povezana s pojavnimi oblikami kulture podjetja in okolje v katerem podjetje deluje. Pomembno vlogo ima tudi etično odločanje managerjev, saj je pomembnost njihovega odločanja za podjetje prvotnega pomena. Managerji se morajo zavedati, da tako kot se razlikujejo vrednote med različnimi kulturami, se razlikujejo vrednote med udeleženci v podjetju. Smiselno je poudariti, da se managerji mnogokrat znajdejo v situaciji, kjer se mora odločati med raznimi vrednotami ne le drugih udeležencev podjetja, temveč tudi med lastnimi osebnimi vrednotami.
Ključne besede: etika, morala, manager, podjetje, poslovna etika, vrednote
Objavljeno v DKUM: 06.07.2021; Ogledov: 437; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

7.
Diskriminacija v organizacijah pri zaposlovanju in na delovnem mestu
Urška Perkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Diskriminacija predstavlja neenako obravnavo ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih osebnih okoliščinah. Lahko gre za spol, starost, vero, etnično ali rasno pripadnost, narodnost, spolno usmerjenost, zunanji videz, invalidnost, družbeni položaj ali kaj podobnega. Gre za lastnosti, ki so posamezniku bile prirojene, izhajajo iz razmer v okolju kjer posameznik živi ali so bile oblikovane pod vplivom okolja, v katerem posameznik deluje. Diskriminacija se lahko izraža na različne načine kot npr. sovražni govor, viktimizacijo, dajanje navodil in pozivanje k diskriminaciji, etnično profiliranje in skozi druge pojavne oblike. Diskriminacija se pogosto pojavlja tudi v sklopu aktivnosti, pri katerih v zameno dobimo dobrine, ki so večini nuja za samo preživetje, kot sta zaposlovanje in delovno mesto. Pri tem se posamezniki ali skupine lahko z diskriminacijo srečujejo skozi celotno življenje od izobraževanja, do zaposlovanja in usposabljanja, napredovanja, pri prekinitvi delovnega razmerja ter drugih komponentah dela, kot so na primer komunikacija, delovne naloge, delovni čas, plača in drugi prejemki od dela. Poleg tega pa se žrtve diskriminacije, v kolikor se osredotočimo le na negativno diskriminacijo, soočajo s številnimi negativnimi situacijami, ki bistveno vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Posledično se to v organizaciji odraža kot slabše opravljeno delo, večja odsotnost z dela, slabi odnosi in komunikacija, odpor do službe in podobno, pri čemer pa vse to lahko negativno vpliva na finančno stanje in ugled organizacije. Seveda pa je od posameznika do posameznika odvisno, kako se bo le-ta v danih okoliščinah na diskriminacijo odzval. V Sloveniji je pogosta diskriminacija na podlagi spola, ki se različno odraža pri zaposlovanju in na delovnem mestu. Največkrat je ranljivejši ženski spol, kar lahko vodi v razmere, kjer so ženske slabše plačane, ne napredujejo tako hitro kot moški spol in zasedajo hierarhično nižja delovna mesta. Na drugi strani pa si za nekatera dela delodajalci želijo ravno ženski spol, na primer predvsem zaradi njihovega zunanjega videza ali ker je bilo že v zgodovini takšno delo v domeni žensk, kjer pa pride do izraza diskriminacija moških. Enakopravnost spolov v Sloveniji ureja niz izhodišč, zakonov, predpisov, pa tudi priporočil nevladnih organizacij, ki so namenjeni preprečevanju diskriminacije, poleg tega pa smo zaradi članstva v Evropski uniji pridobili še dodatne smernice in predpise za njeno preprečevanje, enako velja za mednarodna združenja. Kljub temu pa bi bilo potrebno nadaljevati z razvojem zakonodaje in prakse zagotavljanja enakopravnosti spolov ter dodatnim normativnih urejanjem vseh področij delovanja družbe.
Ključne besede: diskriminacija, neenakost, spol, zaposlovanje, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 06.07.2021; Ogledov: 462; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

8.
Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanja
Nataša Pivec, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Ključne besede: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 522; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (8,22 MB)

9.
Vpliv gibalne aktivnosti na zmanjšanje absentizma
Marcel Koren, 2020, magistrsko delo

Opis: Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018). Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu. Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a). V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.
Ključne besede: absentizem, gibalna aktivnost, promocija zdravja na delovnem mestu, zdravje zaposlenih, biopsihosocialni model.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 446; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
POSLOVNA ETIKA V ZAVAROVALNICI
Tanja Vekjet, 2014, diplomsko delo

Ključne besede: etika, poslovna etika, poslovna morala, etični kodeks, kodeksi, zavarovalništvo, zavarovalnice
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 381; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (426,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici